Po dopolnilu zakona bo morala radijska postaja med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe. Za javni radio znaša ta delež najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov. Foto: BoBo
Po dopolnilu zakona bo morala radijska postaja med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe. Za javni radio znaša ta delež najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov. Foto: BoBo
Andrej Karoli
Novela ni dobro sprejeta s strani predstavnikov radijskih postaj, saj bo vplivala na program. Med kritiki je tudi urednik uredništva za glasbo na Valu 202 Andrej Karoli, ki pravi, da je politika s podporo novele nacionalnim radijskim postajam dala vedeti, da niso relevantne. Prav tako, da je je vsak človek svoj glasbeni urednik in v trenutku, ko nekomu nekaj vsiljuješ, lahko to postane kontraproduktivno. Foto: RTV SLO
Radio
Združenje radiodifuznih medijev kot posledico uveljavitve 109. člena vidi, da bodo zlasti manjši mediji prenehali oddajati že zaradi najmanjših odstopanj v programski shemi. Foto: MMC RTV SLO

V združenju, ki deluje v okviru Medijske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije, opozarjajo tudi, da bi lahko uveljavitve 109. člena privedle do tega, da bodo zlasti manjši mediji prenehali oddajati že zaradi najmanjših odstopanj v programski shemi.

V sporočilu za javnost, ki ga podpisuje predsednica združenja Irma Butina, so opozorili še na neživljenjsko določbo istega člena, ki nalaga izdajateljem dodatne obveznosti poročanja, konkretno natančen popis vseh vsebin 24 ur dnevno 365 dni na leto. To radijskim postajam določa hrambo velikega števila podatkov in s tem veliko število novih zadolžitev, kar bo povečalo stroške poslovanja. Ob morebitnem nespoštovanju določila so predvideni ukrepi.

"Začasen preklic dovoljenja oddajanja bi moral biti izreden ukrep"
Opozorili so tudi, da v novem 109. členu ni predvidena postopnost v postopku odvzema dovoljenja, tako kot je bilo to zapisano v prvotnem predlogu ministrstva za kulturo, in da ni določeno, kateri so tisti hujši prekrški, zaradi katerih je ukrep odvzema dovoljenja smiseln in sorazmeren kršitvi. "Novi 109. člen torej nikjer ne določa, kateri so lažji in kateri težji prekrški. Dejansko je edini ukrep, ki ga predvideva člen, več različnih oblik prenehanja oddajanja medija," pišejo.

Po njihovem mnenju bi morali biti ukrepi, kot sta začasen preklic dovoljenja oddajanja in razveljavitev dovoljenja oddajanja, izredni in bi jih bilo treba uporabiti zgolj v "izrednih primerih, ob najhujših ali ponavljajočih se kršitvah, ne ob vsakem najmanjšem prekršku, ki ga stori medij".

Dodajajo še, da je izredno zapletena dikcija 86. člena, ki določa kvoto slovenske glasbe. Tudi v torek sprejeto dopolnilo, da bo morala radijska postaja med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, si je po njihovem mnenju mogoče razlagati na različne načine.

Nejasna dikcija člena
Poslanci so na odboru 13. januarja pojasnjevali, da radijski postaji, ki ne predvaja glasbe, ni treba upoštevati kvot, saj je kvota izražena v deležu glasbe. Združenje pa opozarja, da omogoča trenutno tolmačenje člena, da v Sloveniji ni dovoljena radijska postaja, ki bi imela čez dan samo govorni program. Zato predlagajo, da se člen popravi tako, da bo dejansko odražal to, kar so obrazložili predstavniki koalicije.
Akos: Inšpektor mora upoštevati načelo sorazmernosti
Na navedbe združenja so se odzvali na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), kjer pojasnjujejo, da je predlog 109. člena novele zakona o medijih usklajen z zakonom o inšpekcijskem nadzoru, po katerem mora inšpektor vedno upoštevati načelo sorazmernosti ter pri izbiri ukrepov izreči za zavezanca ugodnejši ukrep.

Glede navedb o natančnem popisu vseh vsebin 24 ur dnevno 365 dni na leto na Akosu poudarjajo, da lahko agencija zahteva zgolj posredovanje podatkov izključno v obsegu, kot jih potrebuje za nadzor programskih obveznosti. Ob tem dvomijo v resničnost navedb o milijonskih stroških zaradi predlagane hrambe podatkov, saj izdajatelji podatke potrebujejo tudi za načrtovanje predvajanja radijskega programa in pregled nad izpolnjevanjem lastnih programskih obveznosti.

Z agencije so sporočili še, da omenjeni člen novele zakona ukinja obstoječi strokovni nadzor, po katerem mora agencija v treh korakih odvzeti dovoljenje ne glede na težo kršitve. Predlagana novela predvideva izključno inšpekcijski in prekrškovni nadzor za vse medije.

Zavrnili so tudi navedbe, da je ukrep odvzema dovoljenja edini ukrep oziroma najbolj mila kazen. Po navedbah agencije gre za poseben ukrep, ki se izreka v skrajnih primerih, če na primer ugotovljenih kršitev izdajatelj ne odpravi. Prav tako so zavrnili trditve o cenzuri medijev in samovoljnem odločanju manjšine, kateri medij bo deloval in kateri ne.