Novo odkritje pa je razburilo Palestince: v napovedi izraelske vlade, da bi oba spomenika Zahodnega brega vključila na seznam spomenikov narodne kulturne dediščine, ki jih bodo v kratkem obnovili, vidi samo nov načrt, kako preprečiti ustanovitev njihove samostojne države z Jeruzalemom kot prestolnico. Foto: EPA
Novo odkritje pa je razburilo Palestince: v napovedi izraelske vlade, da bi oba spomenika Zahodnega brega vključila na seznam spomenikov narodne kulturne dediščine, ki jih bodo v kratkem obnovili, vidi samo nov načrt, kako preprečiti ustanovitev njihove samostojne države z Jeruzalemom kot prestolnico. Foto: EPA
'Novi' zid je najpomembnejši ostanek izraela v času prvega templja, opozarja Eilat Mazar. Foto: EPA

Odkopani del obzidja je visok šest metrov in dolg 70 metrov. "S precejšnjo mero gotovosti lahko predvidevamo, da je dal obzidje zgraditi kralj Salomon proti koncu 10. stoletja pr. n. št.," je javnosti sporočila arheologinja Eilat Mazar, vodja izkopavanj, ki so trajala približno tri mesece.

Sveto pismo nam pove, da je kralj Salomon ukazal postaviti prvi judovski tempelj v Jeruzalemu. Tega je leta 586 pr. n. št. porušil utemeljitelj novega babilonskega kraljestva, Nebukadnezar II., ki je v Stari zavezi sicer označen kot brezbožen tiran. Najnovejše odkritje lahko po besedah arheologov "potrdi zapisano o tem, kaj je dal zgraditi kralj Salomon v Jeruzalemu". Najdba daje slutiti, da je imel Jeruzalem močno osrednjo oblast, saj so za gradnjo take strukture potrebovali nezanemarljivo ogranizacijo, delovno silo in sredstva.

K zidu sodijo tudi stražarnice in stolpi
Del obzidja so našli na območju med Davidovim mestom in južnim delom obzidja, ki je obdajalo Tempeljski hrib. Izkopali so tudi dele drugih stavb iz istega obdobja, med njimi stražarnice nad mestnimi vrati, ki so se odpirala v kraljevi okoliš, ter stolp z razgledom na Oljsko goro, ki jo od starega dela mesta loči dolina, po kateri teče potok Cedron.

Arheologi so ob izkopavanjih našli tudi lončenino in ostanke dveh keramičnih vrčev, visokih 1,15 metra. Na ročaju enega od vrčev je napis "za kralja".

Starodavna umetna ploščad, ki jo Judje imenujejo Tempeljski hrib, muslimani pa Veličastno svetišče, je za obe verstvi svéta. Na hribu je namreč stal judovski Drugi tempelj, ki je bil porušen v rimsko-judovski vojni leta 70. Od templja je ostal samo zahodni Zid žalovanja, ki je najsvetejši judovski kraj. Na hribu stoji tudi mošeja Al Aksa, ki je (za Meko in Medino) tretje najsvetejše muslimansko mesto - muslimanski verniki namreč verjamejo, da se je prerok Mohamed s skale pod zlato kupolo povzpel v nebesa. Temepljski grič je pogosto prizorišče spopadov med Palestinci in Izraelci.