Vsi prejemniki s svojim prizadevnim in vrhunskim delovanjem ponujajo alternativo malodušju ali kar odkriti depresiji, ki zaznamuje te težke čase, so zapisali v žiriji. To so sestavljali Vuk Ćosić (predsednik), Alenka Gregorič, Dejan Koban, Bor Pungerčič in Mare Bulc.
Oblikovalec nove in stare dobe
Elvisa Halilovića so v žiriji opisali kot oblikovalca stare šole in nove dobe obenem. S svojim delom ne poskuša ustreči potrebam današnjih potrošnikov ali ustvariti še enega objekta poželenja. "Preko projektov, ki se jih loteva, lastnoročno raziskuje in ustvarja prihodnost, kot bi si jo želel živeti," so zapisali.
Za interaktivno preizpraševanje ideologije
O projektih vizualne umetnice Maje Smrekar so zapisali, da ponujajo kritično reartikuliracijo nekaterih rab novih in starih tehnologij ter na interaktiven način preizprašujejo ideologije, ki jih zaznavamo v humanističnih in naravoslovnih praksah.
Poezija, ki Ljubljano pretvarja v metropolo
Blaž Božič je s svojo prvo pravo pesniško knjigo z naslovom Potem smo si vranice odprli na nežno valujoči livadi ostro zarezal v slovensko poetično pokrajino. Njegova poezija iz Ljubljane dela metropolo, so dodali žiranti.
Avtentični originator
Boštjan Čadež je vsestranski digitalni umetnik, ki je z grafiti, VJ-aktivizmom in v sodelovanju s številnimi umetniki in oblikovalci vzpostavil trajno prepoznavnost kot "avtentični originator". Njegov najpomembnejši prispevek je nedvomno razvoj lastne strojne in programske opreme za 3D-mapiranje projekcijskih površin, s katerim je pokazal tisto konstruktivno umetniško uporništvo, po katerem ta prostor še ni znan, so zapisali v utemeljitvi.
Svež preplet različnih glasbenih praks
Maja Delak in Luka Prinčič sta prejela nagrado za področje glasbenih in uprizoritvenih umetnosti. Po besedah Mareta Bulca sta vsak zase uveljavljena ustvarjalca sodobne gledališko-plesne oziroma glasbeno-multimedijske scene, v "reinkarnaciji" dvojca Wanda in Nova deViator pa si zlato ptico zaslužita za izjemno svež preplet različnih praks s področja gledališča, plesa, glasbe, intermedijskih umetnosti in hkrati za aktivizem.
Zadnja leta brez finančnih sredstev
Predsednik žirije pravi, da so letos izbrali ustvarjalce, ki resno razumejo svojo pozicijo in v svoje delo vključujejo progresivnost, značilno za nagrade. Te so prvič podelili leta 1975, pod okriljem Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), od leta 1994 jih podeljuje Liberalna akademija. Zadnjih nekaj let pa to počnejo brez finančnih sredstev.
Sekretar Liberalne akademije Božidar Flajšman je dejal, da so ob neodzivnosti pokroviteljev ali donatorjev nekajkrat kandidirali za sredstva na ministrstvu za kulturo, a so jih vedno zavrnili, tako da so izgubili voljo in energijo, da bi še poskušali. "Glede na tradicijo in imena, ki so se uveljavila kot nagrajenci zlate ptice, verjamem, da bi bilo to treba rešiti sistemsko. Zlata ptica je vendarle nagrada za inovativno delo, za umetnike, ki začenjajo svojo pot," je poudaril in dodal, da bi si nagrajenci zaslužili denarno nagrado, "da bi si lahko privoščili vsaj večerjo".
Žirija, ki je lani nastopila dveletni mandat, se je tedaj tudi odločila za spremembe pri podeljevanju nagrad. Lani so jih podelili petim organizacijam - študentskemu časopisu Tribuna, društvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev Asociacija, festivalu mladinske kulture Makfest, mariborskemu Kinu Udarnik ter Društvu za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva, letos pa so z zlatimi pticami nagradili posamezne ustvarjalce.