Pop ime? Kakor vzamete. Grimes, krščena Claire Boucher, 23-letna predvsem producentka in šele potem vse drugo, je klasični glasbeni wunderkind, vsaj kar se tiče popularne glasbe. Njen novi album Visions presega vso vsebinsko in zvočno noto svojih že omenjenih predhodnikov.

Mlada Grimes, ki je popoln glasbeni multipraktik, je tudi tokrat poskrbela za vse. Od celotne studijske produkcije … do kadrov z ameriškega "motorističnega super bowla", kjer se je Claire sprehajala po stadionu in slačilnicah ter snemala za potrebe videospota za skladbo Oblivion, ki si ga oglejte na dnu prispevka.

Njeno glasbo najlažje popredalčkamo, če rečemo, da je dream pop. Toda ob tem tvegamo, da ostanemo opeharjeni za celotno glasbeno zgodbo Claire Boucher. Četudi smo si glasbeni kritiki lahko povsem enotni, da je Grimes "najbolj vroče pop ime", se med seboj razlikujemo pri futurističnih primerjalnih napovedih.

Eni Grimes vidijo kot po(p)glabljanje, ki je dva koraka pred La Roux, toda nekateri bi - album Visions to tudi potrjuje - Claire Boucher najraje videli kot tisto, ki glasbi narekuje tempo in ki uveljavlja samosvoj glasbeni žanr. Če sem bolj natančen, Grimes bi lahko bila antipod Davidu Siteku. Jasno, znotraj svojega ležernega, toda dovolj otožnega (Genesis) … otroškega in ne nedolžnega (Skin) … politično nekorektnega in senzibilnega (Oblivion) … dream popa.

In če si dovolim grimisen futurizem nostalgično zazibati nazaj, se mi zdi, kot da bi založba 4AD s svojo varovanko Grimes nehote obujala spomine na čas Cocteau Twins.

Ocena: 4; piše: Miroslav Akrapovič