Vaša ocena: 
Ocena 2,8 od 12 glasov
Ocenite to novico!
Zdaj ko se je vsaj malo poleglo ozračje okrog izida albuma supeRRockovskega dueta, ali če hočete, kolaboracije med dvema glasbenima velikanoma – Metallico in Loujem Reedom, naj njihovo glasbeno delo vzamemo v analitično centrifugo.
Moram priznati, da se mi niti v sanjah ni zdela ta glasbena kombinacija mogoča. Če bi že kje hotel videti ali slišati Louja Reeda, je to zagotovo v sodelovanju s skupino Sonic Youth. Verjetno je bolj poglobljenim glasbenim poznavalcem in navdušencem popolnoma jasen ta glasbeni namig, ki ni le hipotetična (z)možnost navezave med Velvet Underground in Sonic Youth in je ni treba dodatno pojasnjevati. Toda, Lars, bobnar skupine Metallica, pravi, da je bila izbira Louja Reeda za sodelovanje povsem naravna in logična, saj je po njegovih besedah Lou Reed »solorazličica Metallice«!?
Lars očitno ve več. Toda, ne vem, kako to svojo trditev pojasnjuje najbolj gorečim privržencem skupine Metallica, ki so na Louja Reeda že poslali nekakšno glasbeno fatvo (grožnjo s smrtjo). Kakor koli, album Lulu je poprečno glasbeno delo, ki mu na eni strani zmanjka širine in nadzorovanega hrupa kitarske godbe, ki smo jih vajeni pri skoraj vseh delih skupine Metallica. Po drugi strani pa Reedova izpoved s svojo maratonsko naracijo ne doseže tistega liričnega učinka, ko poslušalec skuša razumeti pesnika in si skladbe vrti do nezavesti. V primeru albuma Lulu žal ne padeta v nezavest niti moj glasbeni predvajalnik niti jaz.
Ocena: 3; piše: Miroslav Akrapović
Album je več kot odličen. V vsakem smislu. Reed ima pač zelo poseben in svojevrsten vokal, ki je (točno tak kot je) zelo bogat del njegove glasbene odličnosti in karizme. Ima pa tudi čisto svoj način „petja“, ki se po nekih tehničnih pevskih merilih verjetno res ne more in niti noče primerjati s kakšnimi Mercuryji, denimo, zato je le bolj vokalist kot pevec, ampak je ravno v tem svojem šarmantnem, „delno petem, delno govorjenem“, unikatnem pevskem stilu tako prepoznaven in drugačen. Njegova največja kvaliteta pa gotovo ni samo petje kot tako, ampak je v prvi vrsti avtor glasbe (tudi odličen kitarist) in izjemen tekstopisec, njegova, tudi precej ekstremistična in „in the face“ lirika je ena od temeljev njegove bogate „avant-rock“ umetniške zapuščine. Pravi, poosebljeni rock'n'roll poet, kakršnih je malo. Meni je sicer bil njegov glas (in njegova barva) vedno izjemno všeč, ker je že sam po sebi zelo karizmatičen in senzualen in mi že zaradi njega zelo izstopa od kakšnih, morda po ostalih kriterijih, primerljivih rock-artistov.
Njegov način vokalnega „podajanja“ je tudi pri Lulu odličen in popolnoma ustrezen, da res pademo v atmosfero in dejansko prisluhnemo zgodbi. Ima pa, jasno, tudi fascinanten občutek za glasbo in ritem. Priznam, da čisto v vseh komadih ne pride enako do izraza, zato mu nekateri očitajo „monotonost“ ali kaj (katero pa je na momente kvečjemu zaslutiti, nikakor pa ni neka konstanta), pri določenih komadih, kjer nam že samo in s samim glasom zmore dobesedno naslikati in pričarati dogajanje pa je prav izjemen. Škoda, da si niso vzeli še malo več časa, pa bi bila tudi v tem smislu čista perfekcija. Lahko pa smo do gospoda legende malo tudi prizanesljivi, le ni več tako rosno mlad.
Samo ujemanje z Metallico je bilo zame eno od lepših presenečenj tega sodelovanja. Prav odlično gredo skupaj, mnogo bolj kot se komu na prvi pogled najbrž zdi. Ampak pri tem albumu ne gre nič jemati zgolj površinsko ali „na prvo žogo“, ampak se je potrebno vanj poglobiti. Nekateri „kritizerji“ so se po nekajkratnem poslušanju tudi že precej omehčali in jim je album celo postal všeč ali pa so ga morda končno le začeli razumevati. Pri meni tega problema ni bilo, ker sploh ne razumem „what's there not to like?“. Mene je itak „zadel“ že iz prve. Nekaj tako posebnega, novega, odličnega, fascinantnega in bogatega pač ne slišiš vsak dan. Po nobenih merilih to slab album ni in ne more biti, zato ga nekdo, ki ga niti ne dojame tudi nima pravice pljuvati. Ni problema, če nekdo argumentirano izrazi svoje (subjektivno) mnenje, pove, zakaj mu album ni všeč, ali ga recimo ne razume... Če pa se moraš samo malo „olajšati“, v resnici pa te niti ne zanima, ne album, ne Reed, ne Metallica (ali pa imaš z njo celo kakšne nerazložljive p-osebne probleme), potem se res raje vzdrži komentarja, ter pač glej in poslušaj nekaj, kar ti je bolj blizu ali bolj „na tvojem nivoju“.
Spot je tudi fenomenalen, mimogrede.
Ker je toliko govora o albumih Metallice, še moja iskrena (trenutna, ker občasno pride do kakšnih manjših odstopanj) ocena. Povprečje je zelo visoko, dvomim, da bi se našel še kak bend, pri katerem bi bilo tolikšno.
Kill'em all 10.5/10
Ride the lightning 12/10
Master of puppets 11/10
And justice for all 12/10
Metallica (Black) 10/10
Load 7.5/10
Reload 7.5/10
(Garage Inc. 8/10)
(S&M 6.5/10)
St. Anger 6/10
Death Magnetic 9/10
(Lulu 10.5/10)
-to je album od Lou Reeda
-Lou Reedu so se ponujali razni glasbeniki,da bi z njim naredili Lulu
-Lou Reed si je želel sodelovati samo z Metalico
-ne morete poslušat tega albuma in pričakovat Metalico na poone
-dirigentsko palico glede vsega je imel Lou Reed in ne Metalica
-poslušajte besedila,če je to težko jih najdete na netu in si jih probajte vsaj malo prevest,da jih boste razumeli
-this album ROCKS!!!!
sej taki fani ko si ti so Lou Reedu grozili,da ga bojo fental zarad tega sodelovanja
če ne razumeš zadeve jo ne moreš obsojat,
koneckoncev bi prej steni kej dopovedal kot tebi,nimaš ti pojma o muziki,ti i tvoji atomiki,pejt se rajš jokat kam v kak kot,takim kot si ti bi morali prepovedati uporabljati internet,nebuloznežpatetični!!!!
Kaj pa kakšno drugo ločilo, razen vejice, poznaš?
Očitno pa imaš težave z razumevanjem prebranega ti, saj je jasno, da nisi razumel mojega stavka.
Sem fan Metallice in sem že nekajkrat bil na njihovem koncertu - in še mislim kdaj iti. Kar pa ne pomeni, da bom sprejel vse, kar mi servirajo. Še vedno so moj #1 band, tale šodr pa naj poslušajo sami; oz posebneži kot si npr ti. Unikat. lol
@Abndbn - se strinjam, Death magnetic je bil odlična izkušnja. S&M pa je meni osebno še vedno orgazmična zadeva, ki jo rad spustim v CD player.... ;-)
S&M pa je posnetek live-koncerta s simfoniki.
Težko bi rekli da sta to ravno albuma v klasičnem pomenu besede:)
Death Magnetic ti pa toplo priporočam, daj mu priložnost;)
Unikat je tudi album Atomik Harmonik, kar ne pomeni avtomatsko odlične zadeve...
bi se vam pa splačal prebrat kakšno recenzijo ki to tudi je,tole je samo povzet članek iz ene res kredibilne strani,ta cd je unikat med unikati in je super izdelek,pa če vam je prav ali ne!!!
Slayer so jim z lahkoto za zgled.... :)
posamično gledano pa sta in METALICA in LOU REED ZAKON,vsak posebaj ali pa skupaj
je pa očitno v modi da se hvalijo razni r&b izvajalci in razna skropucala,tisto kar je pa dobro in kvalitetno se pa kritizira do amena,eni ne veste niti kaj je lajf pol ste pa čist pametni okrog glasbe,očitno v naši državi mrgoli glasbenih kritikov,problem je le v tem da delo ni opravljeno profesionalno,največkrat pa gre za prevajanje člankov tako ali drugače,tko ko mojca mavec pa te fore,še politiki kopirajo govore,,,nea moreš verjamit!!!
v glavnem izdelek je super,imam dosti orginal cdejev,ta bo pa 1000% v moji kolekciji!!!!
tisto 'preigravanje s simfoniki' je blo itak totalna kakofonija večino časa.:D Nč čudnega, da ti ni všeč. ŠTIRJE komadi na S&M plati so dejansko jim kar lepo uspel, tista dva nova + excstasy of gold in call of ktulu. Ostalo izpade obupno.
@Abndbn,
Lulu je obupn izdelk. Branit ga, češ da itak ni to Metallicin album je trapasto. Vseeno je pač GROZN.:D Rajš bi še enkrat poslušal Shatnerja kako mesari Iron Mana kt pa tole.:S
Metallica & Grandpa Simpson <- rajš bi poslušal tole no.:D
Kar se pa tiče Lulu projekta, pa škoda besed. Smešna katastrofa...ušesa bolijo.
Kljub temu so še vedno Metallica in lahko v miru živijo od prodaje starejših albumov...
Tako po mojem čez Puppets pa Ride the L. pač ni muske - to je zame prototip metala.
sicer pa, albuma Metallica ter And justice for all ne bodo nikoli presegli...
lu ma pač tak stil in konec, predvsem pa stari ljudje nimajo več tako čistega glasu...malo me spominja na poslušanje kakšnega ostarelega johnnya casha...ne vem, v principu se mi ne zdi kakšen grozen kick, večinoma so tule tudi pričakovanja, metallica pa je (hvala bogu) bend, ki je iz albuma v album vedno znal presenetiti
Čestitke na odzivnosti admina, skor pod minuto da sem dobu zbrisan komentar. mi zaupaš podatke, da te predlagam šefu za stimulacijo ta mesec?
Tole kolaboracijo z Loujem Reedom ne moremo ravno šteti kot Metallicin album. Tu gre po moje bolj za album Louja Reeda, zadaj pa kot spremljevalni band igra Metallica:).
Uhhh, kako sem se veselil tele nove plate, zdaj mam pa tak glup feeling, ko sem jo na brzaka poslušal...
Tole je shit in prva plata Metallice, ki ne bo v kolekciji. Muska sama je cool, tipična Metallica in ne moreš falit, zamori pa Lou. Sorry, ne paše na Metallico. Glede na slišano, ne paše več nikamor.
Naj pač bo samo tekstopisec, za petje je fertik...
Na drugem pa nekako takole:
Žal mi je, da sem si vzel čas za poslušanje tegale.. Lou spominja na junake tistih tipičnih filmov, ko hoče ostarela zvezda še zadnjič nastopiti v filmu in dokazati svoje mojstrstvo ter uprizoriti veliki comeback. Njemu to ne uspe. Bljak. Žal. :-((