Po odmevni razstavi Nemci in Maribor ter knjižnem sejmu bo razstava Gledat, kaj delajo (Slovenci na avstrijskem Štajerskem) tretji dogodek v nekdanji Veliki kavarni na Glavnem trgu, ki je v času EPK-ja znova zaživela. Foto: EPK
Po odmevni razstavi Nemci in Maribor ter knjižnem sejmu bo razstava Gledat, kaj delajo (Slovenci na avstrijskem Štajerskem) tretji dogodek v nekdanji Veliki kavarni na Glavnem trgu, ki je v času EPK-ja znova zaživela. Foto: EPK
Gledat, kaj delajo
Razstava vsebinsko zajema šest tematskih področij, skozi katera se obiskovalec seznani tako s trenutnim kot preteklim položajem avtohtonih etničnih in jezikovnih manjšin v Avstriji s poudarkom na slovenski narodni skupnosti v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Foto: EPK
Gledat, kaj delajo
Včasih je v nekaterih vaseh na avstrijskem Štajerskem večina prebivalcev govorila slovensko, po prvi svetovni vojni pa je slovenščina vse bolj izginjala iz javnega življenja. V zadnjih letih se vedno več prebivalcev nekoč dvojezične regije spominja svojih korenin. Vedno več se jih uči slovenski jezik, v šolskem letu 2011 so imele šolarke in šolarji iz Slovenije v šoli BORG Radkersburg prvič možnost opravljati ustno maturo v materinščini, potekajo slovenski sejmi, prirejajo simpozije in slovenske dneve. Foto: EPK

Razstava Gledat, kaj delajo (Slovenci na avstrijskem Štajerskem) zajema šest tematskih področij, skozi katera se obiskovalec seznani tako s trenutno kot zgodovinsko situacijo avtohtonih etničnih in jezikovnih manjšin v Avstriji, v ospredju pa je slovenska narodna skupnost v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Razstavo je k Evropski prestolnici kulture prispeval kulturni center Pavlova hiša iz avstrijske Potrne, ki želi s tem pokazati na številne vezi med prebivalci z obeh strani meje.
V priznavanju skupnega
"Z začrtanjem meje po prvi svetovni vojni sta iz skupnega štajerskega kulturnega prostora nenadoma nastali dve deželi, ki na videz nista imeli veliko skupnega. Toda če zgodovino Štajerske natančneje pogledamo, je potrebno pripomniti, da je ob tem, kar je ločevalo, obstajalo tudi veliko skupnega, in v zadnjih letih se je to skupno še okrepilo," v vabilu na razstavo pojasnjuje Susanne Weitlaner iz Pavlove hiše.
Natančnejšemu opazovanju bodo izpostavljene teme dvojezičnost, življenje ob meji in z njo, položaj slovenske etnične skupine in slovenska dediščina mesta Gradec, kulturne dejavnosti, pouk slovenščine in večjezične kulture v okrajih Radkersburg/Radgona, Leibnitz/Lipnica in Deutschlandsberg. Omenjene bodo tudi znane osebnosti iz zgodovine in sedanjosti, povezane s Slovenijo.
Zdaj se govori, poje in živi v obeh jezikih
Okoli kraja Bad Radkersburg je kar pet vasi, v katerih je večina prebivalcev govorila slovensko, z začrtanjem meje po prvi svetovni vojni pa je slovenščina vse bolj izginjala iz javnega življenja in se uporabljala le še v zasebno kot pogovorni jezik. V zadnjih letih se je začelo zmeraj več prebivalcev nekoč dvojezične regije spominjati svojih korenin in dvojezičnost prepoznava kot dodano vrednost. Na avstrijskem Štajerskem je opaziti tudi porast zanimanja za učenje slovenskega jezika, gledališke skupine izvajajo predstave v slovenščini, potekajo slovenski sejmi, inštitut za slovenistiko prireja simpozije in slovenske dneve. "V obeh jezikih se govori, poje in živi," so zapisali ob vabilu na razstavo.
Po odmevni razstavi Nemci in Maribor ter knjižnem sejmu bo razstava Gledat, kaj delajo (Slovenci na avstrijskem Štajerskem) tretji dogodek v nekdanji Veliki kavarni na Glavnem trgu, ki je v času EPK-ja znova zaživela. Mogočna stavba v secesijskem slogu tik ob Starem mostu je bila v prejšnjem stoletju eno izmed središč mariborskega družabnega življenja. Konec 90. let so kavarno preoblikovali v casino, ki pa je pred tremi leti šel v stečaj.