Vaša ocena: 
Ocena 4,7 od 16 glasov
Ocenite to novico!
Kronisti so pisali leto 1607, ko je Claudio Monteverdi napisal prvo še danes v celoti ohranjeno opero Orfej. Na Ptuju so jo imeli obiskovalci Evropske prestolnice kulture priložnost prvič videti v slovenski uprizoritvi.
Mladostna študentska izvedba v režiji Detlefa Soelterja in pod taktirko dirigenta Egona Mihajlovića je premiero doživela v nedeljo v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla, drevi bo gostovala v Alojzijevi cerkvi v Mariboru, 9. in 10. julija pa v ljubljanski Operi v okviru Festivala Ljubljana. Opero bodo nato uprizorili še v baziliki S. Maria Gloriosa dei Frari v Benetkah, kjer leži Monteverdijeva grobnica.
Opera, ki se naslanja na mit o antičnemu pevcu Orfeju in njegove ljubezni do Evridike, je v času nastanka pomenila pomemben preskok v razvoju zahodne glasbe, saj zaznamuje začetek glasbene drame, ki je v svojem razvoju vrhunce doživela v času Mozarta in pozneje Verdija ter Wagnerja.
Prvi so se opere, ki na Slovenskem še ni bila uprizorjena, lotili študentje treh ljubljanskih umetniških akademij - akademij za glasbo, za likovno umetnost in za gledališče. Gre za prvo celovito izvedbo velikega glasbeno-scenskega projekta v zgodovini Akademije za glasbo in prvo interdisciplinarno sodelovanje treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani pri izvedbi velikega umetniškega dela.
Učenje umetnosti v praksi
Dekan Akademije za glasbo Andrej Grafenauer pravi, da gre za pravi baročni projekt, pri katerem sodeluje okrog 100 študentov. Glasbo bodo izvajali na kopijah baročnih instrumentov. Projekt je organizacijsko in izvajalsko zelo zahteven, tudi kostumi so avtorsko delo študentov. "Predstava je v historični obliki. To pomeni, da ne bo v modernistični različici, ampak se bo poskušala približati tedanjemu času," še pojasnjuje dekan, ki o projektu pravi, da je učenje umetnosti v praksi.
Ptuj: Pogled na EPK
00:01:45, 21. december 2012
Mariborsko slovo od EPK
00:01:45, 17. december 2012
|
Upam, da vam je bila opera danes in včeraj v Ljubljani všeč. :)
Moj problem pri celi zadevi je bil naslov tega dotičnega članka in glede na videno na strani AG ni baročnega nič drugega kot pa orkester.
Če bi bili vi res na takem profesionalnem nivoju kot se razpisujete, zakaj se potem tako bojite ubogih študentov stare glasbe, da vam bodo odžrli kruh mogoče?
Haso: ne pretiravat. Zdaj boš nazadje še rekel, da je Harnoncourt en velik aberveznik in amater?!? 30 let za časom? Katerim časom!?!
Kar pa se tiče kostumov, scene in režije, to ni v rokah Akademije za glasbo saj so imeli pri tem roke študenti akademije za oblikovanje, agrft in fakulteta za elektrotehniko. Njim moramo pa seveda res oprostiti morebitno nebaročnost.
Jaz pa govorim o postavitvi, inscinaciji! Si se pritoževal, da je Lully kasnejši barok (kar imaš, seveda popolnoma prav) in da v Orfeju ni plemičev citiram: Monteverdijev Orfeo je izrazito zgodnjebaročno delo, poleg tega si pastirje težko predstavljamo kot plemiče ali meščane z lasuljami v dekoriranih baročnih kostumih, itn--- pa sem ti želel pokazat kako zgleda "baročno" inscinirani Orfej. S kostumi, scenografijo, gestiko, baleti...
Smeh ni potreben, jaz zase vem kaj počnem, kako dobro in kje.
za take stvari je potrebno poznavanje materije in ljudi, ki v njej ustvarjajo/mo. Če nihče ne povabi k takemu ustvarjanju, potem kaj čmo...
Se strinjam ta projekt izstopa. In je lep začetek.
In še enkrat ponavljam: ni pa to za kar se oglašuje!!
Se pridružujem vašemu smehu, javite se , ko ga boste. Marsikdo bi, na koncu pa se vse konča pri širokoustenju. Področje stare glasbe v Sloveniji je namreč zelo ubogo in ta projekt daleč izstopa. S spoštovanjem, hahaha
http://www.youtube.com/watch?v=c4bLPMiKf
Ho
Primerjava z Lullyjem je neprimerna. Monteverdijev Orfeo je izrazito zgodnjebaročno delo, poleg tega si pastirje težko predstavljamo kot plemiče ali meščane z lasuljami v dekoriranih baročnih kostumih, kakršne poznamo s številnih slik, tudi kakšnega našega Berganta. (18. stoletje). Kostumi v akademijski predstavi zelo očitno podpirajo bogato simboliko genialnega libreta (in glasbe).
Kar se baročne gestike tiče je v akademijski predstavi stilno uporabljena - dovolj je pogledati začetek (La Musica) in konec (Apollo) .
Scena v predstavi je cerkev sama, ki ni baročna. Da je okraske mogoče izvajati le na en način je v nasprotju z baročno prakso improvizacije. Continuo je enoglasni zapis, v izvedbah je zato veliko improvizacije in točno to velja tudi za to izvedbo.
O akademijski (okrnjeni) izvedbi se lahko izrazimo z vsemi superlativi, nekaj scen v njej je izjemno učinkovitih celo na neprofesionalnem posnetku z eno kamero. Čakamo na nadaljevanje predstave v gledališču.
Članek daje dovolj široko informacijo o izvedbi in ne zavaja. Gre za izvedbo baročne opere, ki spoštuje tedanjo izvajalsko prakso z izvirno scenografijo in kostumografijo ter zelo učinkovitim svetlobnim oblikovanjem.
DA, vem razliko med poklicnimi in specializiranimi pevci, ki pojejo Athysa in med študenti glasbe. Moj point ni bil pokazati razliko med enimi in drugimi pevci, ampak pokazati kako zgleda prava baročna opera.
Vedenje o izvajalski praksi okraskov za baročno obdobje je strnjeno v izvirnih virih, pa naj bo to Monteclair ali Caccini (za obdobje Monteverdija). In se torej moje ne more razlikovati od drugega, ker je pravi vir knjiga, kjer piše kako je to potrebo izvest. In vire je treba poznat in treba jih je prebrat. To je vse. Torej ne more biti razlikovanja. Je samo en način izvedbe in tako te okraske izvajajo vsi. Pika.
Sem vesel, da je na AG oddelek za staro glabo, čeprav se mi ta zdi celo malo odvečen. Slovenski trg je premajhen, da bi pogoltnil vrsto glasbenikov, ki se bodo tam izobrazili... A ok, sem vesel, da obstoja.
In še enkrat zaključujem: izredno sem vesel, da se Akademije spravijo v tako zahteven projekt, kot je Orfeo (to bi morala biti naloga tudi operne hiše, da o Il Ritorno d'Ulisse in Patria niti ne govorim), moj problem je v tem, da se to prodaja kot celostna baročna operna predstava, kar pa to ni! Pa če sem še tako entuziastičen. Na svetu je veliko baročnih specialistov, (nekateri s(m)o tudi Slovenci), ki bi lahko tak projekt resnično naredili baročno do obisti. A to, po videnem izseku na strani AG ni. Samo to je moj problem. Ne moremo reči soncu da je luna... Čestitke pa za trud, seveda!! V tem projektu ni ne duha ne sluha o baročni scenografiji, režiji ne kostumografiji. Zato sem dal za pokušino odlomek iz Lullyja, ki pa vse to ima (ne da bi se dotikal kakovosti izvedbe).
S spoštovanjem.
Predvsem pa so izvajalci - razen nekaterih gostujočih - še študenti, oddelek za staro glasbo pa na AG Lj. deluje šele tretje leto; izvajalci Lullyjevega Athysa pa (predvidevam) profesionalci z dolgoletno prakso in so imeli možnost obiskovati šole z neprimerljivo daljšo tradicijo?
Saj, saj. ZATRETI jih je treba in njihova prizadevanja tudi, takoj! Kajne? Niti Turki tega ne bodo znali tako dobro, kot nekateri komentatorji...
http://www.youtube.com/watch?v=6rBC6O5jg
fc
In po ogledu tega videa, sem imel (na vašo žalost) popolnoma prav.
Razen starih inštrumentov v tej predstavi ni nič baročnega. Ne kostumi, ne scenografija, ne baročne odrske geste, še najmanj pa petje (ker v Sloveniji itak ni nobenga ki bi mladim pevcem povedal razliko med trillom in grupettom pri MOnteverdiju . da o improvizaciji sploh niti ne govorim).
Saj lepo, vi kar uživajte v tem, moj komentar je samo to: da to NI predstava v historični obliki, kot vam jo želijo prodati.
ore&page_id=1082
Zgleda da dekan pojma nima kaj govori. Sicer pa kako bi le, kdo je sploh kdaj v Sloveniji videl celotno "zgodovinsko" predstavo kakšne oaročne opere...
Postaviti opero v pristni baročni obliki ne pomeni samo imeti par godal s črevastimi strunami in mogoče kakšen cink, če ga sploh kdo v Sloveniji zna igrat. Ampak predvsem postaviti pevce v baročnih kostumih in dekorju na oder, da tam uporabljajo baročno gestiko za izražanje ob petju. Tega pa AG zagotovo ni naredila, niti ni fotografija reprezentančna v svetu baročnih kostumov.
MK bi se lahko pozanimal kaj je res baročna uprizoritev. Ne gre samo za inštrumente, ampak tudi način petja, ornamentacije in gestikulacije.