Kot so zapisali pri založbi Hoffmann und Campes sedežem v Hamburgu, se je zdaj na okoli 1.300 straneh mogoče znova podrobno sprehoditi skozi filmsko ustvarjanje Michaela Hanekeja (1942). Ob tem so dodali, da je v scenarijih mogoče natančno slediti filmarjevemu načinu dela in njegovemu obrtnemu znanju.

Preprosto pisanje brez okraskov
V knjigi so objavljeni scenariji 13 filmov. Sicer pa je Haneke poznan po svojem rokopisu, ki je preprost in brez okraskov, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

V Münchnu rojenega Hanekeja so že v srednješolskih letih zanimali klasična glasba, filozofija in film. Ker ga niso sprejeli na igralsko šolo in ker se mu tudi želja, da bi postal koncertni pianist, ni uresničila, je na dunajski univerzi vpisal študij psihologije, filozofije in teatrologije, ki pa ga ni končal.

Od filmske kritike k ustvarjanju filmov
Filmu se je posvečal že med študijem, vendar se je takrat intenzivno ukvarjal s filmsko, pa tudi literarno kritiko, navaja DPA. V Stadttheatru Baden-Baden je na začetku 70. let z dramo Cele dneve v krošnjah dreves Marguerite Duras debitiral kot gledališki režiser. Pozneje je na odre številnih uglednih gledališč v Berlinu, Düsseldorfu, Frankfurtu, Hamburgu, Münchnu, Stuttgartu in na Dunaju postavil dela Strindberga, Goetheja, Hebbla, Enquista, Brucknerja, Kleista in drugih.

Preboj na svetovno področje v 80. letih
Haneke je prvi televizijski film posnel pri 32 letih, kinematografski prvenec pa 15 let pozneje. Na mednarodni festivalski sceni se je prvič pojavil leta 1984, takrat so na Berlinalu predvajali film Kdo je bil Edgar Allan?, od premiere Sedmega kontinenta v Cannesu leta 1989 pa je njegovo ime redno na programih najpomembnejših svetovnih filmskih festivalov.

Dve palmi za dva zaporedna filma
Za film Beli trak je leta 2009 prejel dve nominaciji za oskarja. Haneke je eden redkih režiserjev, ki so za dva zaporedna filma – v njegovem primeru Beli trak in Ljubezen ‒ prejeli prestižno cansko zlato palmo. Za film Ljubezen je prejel tudi pet nominacij za oskarja, domov pa je odnesel zlati kipec za najboljši tujejezični film, s katerim so ga ovenčali leta 2013.