Naslednje festivalske postaje so Pulj, Sarajevo in turški Izmir, film Adria Blues pa bodo to poletje »slišali« tudi v Aziji. Foto:
Naslednje festivalske postaje so Pulj, Sarajevo in turški Izmir, film Adria Blues pa bodo to poletje »slišali« tudi v Aziji. Foto:

Slovenci imajo zdrav sentiment do preteklih časov, medtem ko bi bil film lahko v kakšni drugi nekdanji državi označen kot politiziranje.

režiser Miroslav Mandić
Filmska ekipa se bo pred redno kinematografsko distribucijo 4. septembra podala na turnejo po slovenskih mestih: Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Velenje, Trbovlje ... Zagotovljena je tudi že distribucija v vseh drugih deželah nekdanje Jugoslavije.




Toni: Jaz nimam sluha.
Sonja: Česa nimaš?
Toni: Sluha.
Sonja: A posluha?

V dvorani, okrancljani z zlatimi lestenci, stropno poslikavo in marmornimi kipi nad platnom, je bilo sinoči v nasprotju s protagonistom Tonijem Riffom, "upokojenim" rock'n'roll zvezdnikom, ogromno posluha; gledalci, ki so zapolnili prostor do zadnjega kotička (vstopnice so pošle že nekaj ur pred premiero), so s toplim aplavzom nagradili drugi celovečerni film Miroslava Mandića. In tu pa tam tudi s smehom – film namreč ni komedija, čeprav prva tretjina filma izzveni v humornih tonih v slogu Top lista nadrealista (Mandić se je pod legendarno televizijsko serijo zadnjih treh sezon podpisal kot soscenarist in režiser).

Adria Blues kaže trpko sliko vsakdana, saj je ta neizbrisno zaznamovan z izkušnjo balkanske morije, ki je v Toniju Riffu pustila le še voljo do igranja tetrisa in ne kitare. Poskus žene Sonje, da po dvajsetih letih odigra koncert v hotelu Adria, se tako zdi že vnaprej jaloven.

Mandić je po filmu na vprašanje, v kolikšni meri je film biografski, najprej dejal, da odgovor ni enostaven, nato se je začel spominjati umetniških kolegov, ki so, tako kot Toni, izgubili strast do ustvarjanja, a kaj kmalu lastne misli prekinil z zahvalo gledalcem, da so prišli.

Tako boleč je še vedno spomin na tisto dogajanje v devetdesetih in po njem. Ali, kot je dejal pred premiero: "Preteklo je desetletje po vojni, da sem se kot ustvarjalec znova angažiral na polno. Vegetiraš, da bi zaslužil, da bi preživel od danes do jutri."

Sprva je želel glavno moško vlogo zaupati hrvaškemu igralcu, saj je nekdanjo rockovsko zvezdo povezoval z zagrebškim novim valom, a ko mu je nekdo (imena ni izdal, op.) namignil, da je njegov ostareli rocker pravzaprav Bosanec, je bila odločitev takojšnja - igralec Senad Bašić (film je slovensko-hrvaško-bosanska koprodukcija). Prav tako na dlani je bila izbira Tonijeve žene Sonje, Slovenke, ki ga sprejme, ko emigrira - zaupal jo je Mojci Funkl. Prepričljiva je tudi preostala igralska zasedba z Ivo Babić, Gregorjem Zorcem in Petrom Musevskim na čelu, ki je ključna za razvoj njunega odnosa, saj je Adria Blues tista filmska zgodba, v kateri se poti neznancev prečijo in s tem vplivajo drug na drugega.

Film so začeli snemati v začetku lanskega leta, torej brez denarja (mahinacije tedanjega ministrstva za kulturo z obljubljenimi nakazili Slovenskemu filmskemu centru), in tudi, ko je padla zadnja klapa, je negotovost, ali bodo sploh prejeli celotno plačilo, ostala. Filma Adria Blues tako morda sploh ne bi bilo, če volja celotne ekipe, da je ustvarjalnost nad denarjem (kar je navsezadnje moto Tonijevega življenjskega sloga!) ne bi prevladala. In tako je del filmskih rekvizitov avtomobil Funklove: "Moja 13-letna honda civic pravzaprav dobro ponazarja odnos Tonija in Sonje; je zvesta, polna spominov, a razpada." Ali dokončno razpade, lahko izveste na slovenski premieri, 27. avgusta na Ljubljanskem gradu.

Špela Kožar

Slovenci imajo zdrav sentiment do preteklih časov, medtem ko bi bil film lahko v kakšni drugi nekdanji državi označen kot politiziranje.

režiser Miroslav Mandić