Nominirance in nagrajence izbira okrog 6.000 članov Akademije s pravico glasovanja. Foto: EPA
Nominirance in nagrajence izbira okrog 6.000 članov Akademije s pravico glasovanja. Foto: EPA

Beli tipi imamo vajeti v rokah že zadnjih deset tisoč let, v tej deželi pa 250 let. Navadiš se ukazovati in govoriti tako na glas, da se preostalih ljudi v sobi niti ne sliši.

Michael Moore
James Woods, dvakratni oskarjevski nominiranec, je bil eden od tistih, ki so jih spremembe v pravilniku Akademije zmotile. Foto: Twitter
Straight Outta Compton
Eden od očitkov na račun Akademije je, da ni v koraku s sodobno kulturo temnopolte skupnosti.

Režiser Spike Lee in igralec Will Smith sta že prejšnji teden dala jasno vedeti, da se podelitve 28. februarja ne bosta udeležila, pa čeprav jo bo vodil temnopolti komik Chris Rock.

Upravni odbor akademije, ki šteje 51 članov - večinoma priletnih belih gospodov - je odločil, da bodo dodali tri nove sedeže, pridržane za manjšine. Kratkoročni cilj do leta 2020 je, da bo v upravnem odboru najmanj 48 odstotkov žensk in 14 odstotkov pripadnikov manjšin.


Nominirance in nagrajence izbira okrog 6000 članov akademije. Los Angeles Times navaja statistiko, da je med njimi 94 odstotkov belcev in 77 odstotkov moških.

Med predlogi za reforme je tudi odvzem dosmrtne glasovalne pravice članom, ki niso več dejavni. Dosmrtno pravico naj bi ohranili le tisti, ki so bili nominirani oziroma so osvojili oskarja.

Segregacija priletnikov?
To je sprožilo val ogorčenja med starejšimi člani akademije, ki trdijo, da gre za diskriminacijo starejših. 68-letni igralec James Woods je bil denimo med tistimi, ki niso skrivali svojega nezadovoljstva. "Akademija je danes uvedla ločena stranišča: ena za člane in druga za bele starce," je tvitnil.

Scenarist Stephen Geller je Akademijo obtožil, da ustvarja "sivi seznam" za odstrel. Skladatelj William Goldstein pa je za Los Angeles Times zatrdil, da je akademija kapitulirala iz strahu pred tem, da bi bila videti politično nekorektna.

82-letni kanadski režiser Sidney Furie je pripomnil še, da so bili prav on in njegovi kolegi tisti. ki so leta 1963 prvič v zgodovini oskarja podelili temnopoltemu igralcu (Sidneyju Poitierju), In the Heat of the Night pa leta 1967 okronali za najboljši film. "Iste ljudi, ki so takrat glasovali za te nagrade, zdaj obtožujejo, da so ovire na poti k vključevanju."

Michael Moore, ki se je iz solidarnosti pridružil bojkotu Spika Leeja in zakoncev Smith, je še vedno na strani vključevanja: "Beli tipi imamo vajeti v rokah že zadnjih deset tisoč let, v tej deželi pa 250 let. Navadiš se ukazovati in govoriti tako na glas, da se preostalih ljudi v sobi niti ne sliši." To, čemur smo priča zdaj, je "hropenje umirajočih dinozavrov".

Beli tipi imamo vajeti v rokah že zadnjih deset tisoč let, v tej deželi pa 250 let. Navadiš se ukazovati in govoriti tako na glas, da se preostalih ljudi v sobi niti ne sliši.

Michael Moore