Vaša ocena: 
Ocena 4,2 od 25 glasov
Ocenite to novico!
Po svetovni premieri v Sarajevu je Slovenka, novi film režiserja Damjana Kozoleta, navdušil še občinstvo na priznanem festivalu v Torontu.
Dvorana z več kot 500 sedeži je bila za predvajanje, ki sta se je udeležila tudi sloviti režiser Brian De Palma in veleposlanik Republike Slovenije v Kanadi Tomaž Kunstelj, razprodana.
Med 34. filmskim festivalom v Torontu so se začeli tudi resni dogovori o distribuciji Slovenke v ZDA in Kanadi, veliko zanimanje ameriških agentov pa vlada tudi za glavno igralko Nino Ivanišin, ki je po besedah ameriških kritikov ustvarila izjemen prvenec, so sporočili iz producentske hiše Vertigo.
Natrpan festivalski urnik Slovenke
Slovenka prihaja v Sloveniji v redno distribucijo 1. oktobra, svojo festivalsko pot pa bo najprej nadaljevala na filmskem festivalu v Reykjaviku, ki bo med 17. in 27. septembrom, in na filmskem festivalu Raindance v Londonu, ki bo potekal med 30. septembrom in 11. oktobrom.
Oktobra bo film prikazan na mednarodnem filmskem festivalu v Pusanu, ki je največji azijski filmski festival in bo potekal med 8. in 16. oktobrom. Sočasno bo prikazan v tekmovalnem programu 25. filmskega festivala v Varšavi, ki bo med 9. in 18. oktobrom.
Slovenka je povabljena tudi v tekmovalni program 30. filmskega festivala v Valencii, ki bo med 16. in 24. oktobrom. Na tem španskem filmskem festivalu je Kozole leta 2006 s filmom Delo osvobaja slavil dvojno: prejel je nagrado za najboljšega režiserja in grand prix – zlato palmo za najboljši film. 1. oktobra bo Slovenka prikazana tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
Novembra je film povabljen na filmska festivala v Leeds v Veliko Britanijo in Solun v Grčijo, januarja 2010 pa še na največji skandinavski filmski festival v Göteborg na Švedskem in na enega najpomembnejših filmskih festivalov na svetu v Rotterdam na Nizozemskem. Vabila mednarodnih filmskih festivalov pa še kar prihajajo, še pišejo pri hiši Vertigo.
Šifra: Slovenka
In o čem govori film? Aleksandra je stara 23 let, študira angleščino. Doma je iz manjšega mesta. Pripravlja se na diplomo. Nikomur se niti sanja ne, da ima v oglasniku oglas pod šifro "Slovenka" in da se prostituira.
če si na teh festivalih (Cannes, Berlin) res bil, potem veš, kako težko se je tja prebiti. V nekih stvareh se strinjam s tabo, v nekih pa zelo ne. Seveda vsi manipulirajo, kdo pa ne. Vendar v tem primeru to ne drži. Jaz Slovenke še nisem videl, so pa relevantne kritike dobre (in preverljive) in že to, da je na projekcijo filma prišel stari dobri De Palma se mi zdi vredno omembe. Zakaj o tem ne bi obveščali javnosti in s tem gradili promocijo pred distribucijo? Meni se zdi to potrebno, pametno in zdravo ambiciozno. Za razliko od tistih, ki pohopsajo skladov denar in se potem o njih sploh ne sliši... Toliko. Te lepo pozdravljam in nasvidenje v naslednji vojni.
Cinično v taki meri kot mediji trobijo o dosežkih. In da, manipuliram iz razloga, da se taki kot ti (če se lahko tikava), potrudijo in napišejo komentar, ki potem s pomočjo debate pokaže, da manipulirajo mediji.
Mislim, da sva razjasnila par stvari ljudem, ki imajo manj znanja okoli filma.
Strinjam se tudi, da selekcija pri manj prestižnih festivalih vsaj pokaže na kaj/koga biti pozoren. Tudi to je "uspeh".
Sedaj pa lahko ta pogovor razčleniva do amena in na koncu bova spoznala, da so vsi filmi in festivali na svetu pomembni za razvoj filma, tako kot je jasno, da je bil Plut v redu človek, le mladost ga je zaznamovala (kar je tudi je res)..
Upam, še enkrat upam, da se bo govorilo več o teh stvareh in ne bo več politike "nategnimo laike, da si pridej pogledat film v naše kinematografe", kar bo pomagalo pri naslednji odobritvi scenarija/filma pri Slo. filmskem skladu.
1. selektorji si filme pogledajo na t.i. "industry screening" - zaprtih projekcijah ali na screenerjih in potem film povabijo ali ne. Za Berlin, Cannes, Benetke in tudi Toronto jih kandidira tudi po pet, šest tisoč (vedno tudi vsi evropski in slovenski). In potem med njimi izberejo kakih sto in kakih dvajset v tekmovalni program - in to je približno tako, kot v fuzbalu uvrstitev v Ligo prvakov(mimogrede, Kozoletovi Rezervni deli so bili v tekmovalnem programu v Berlinu). To pa še ne pomeni, da uvrstitev v katerega od drugih programov ni težka in ne gre čez hudo selekcijo. Je pa manj prestižna. Skratka, selektorji na festivale uvrščajo tiste filme, ki so po njihovem okusu dobri in najboljši in ne tiste, ki se prijavljajo. Nihče od resnih festivalov vabil na pošilja na dom. A je to zdej jasno? Eno stvar se pa strinjam s tabo: manipulira se s filmi na filmskih tržnicah, češ, bili so recimo v Berlinu. Ampak tega v primeru Slovenke nisem nikjer zasledil. Ok, pojdiva naprej.
Zgornji tekst sem pozorno še enkrat prebral in preveril po internetu. Nobenega "zavajanja" nisem našel. Ko ti razložim dejstva, se delaš gluhega in zamenjaš argument, O Rotterdamu nisi vedel nič, zdaj cinično omenjaš Rejkjavik. V tekstu so pač našeti festivali, kamor bo film šel. Med njimi so izpostavljeni Toronto (zakaj ga ne omenjaš?), Pusan in Rotterdam. To so dejansko pomembni festivali, pa čeprav po teži za Berlinom ali Cannesom. Vsi ostali festivali so v tekstu pač našeti. In ti z njimi manipuliraš. In podtikaš fraze "da je to najboljši film v Evropi". Tega nihče ni napisal, piše le, da je film dobil odlične kritike. Preveril sem Variety in Screen in to je res, preveri sam, sploh Ivanišinova je dobila fantastične ocene. In to sta ključna svetovna časopisa v filmskem biznisu.
Skratka, lahko mi rečeš stari, ni problema, saj sem zanesljivo vsaj 30 let starejši od tebe, ne boš pa me prepričal, da veš o filmu več kot jaz. Medtem kot ti o Cannesu, Benetkah in Berlinu filozofiraš, sem jaz tam tudi v resnici bil.
Film moraš prijavit. Nato, če si izbran oz. če je film zanimiv za organizatorje, ga sprejmejo. Nikakor pa ne povabijo tvojega filma. Vabilo za udeležbo na festivalu dobi domov vsak filmski delavec, ki je prijavljen v filmsko združenje oz. je že kdaj tekmoval in se udeleževal festivalov. Seveda, če tvoj izdelek sploh spada v kategorijo festivala.
Potem je tudi pomembno (za medije očitno ne) v katerem programu nastopa tvoj film. Pred časom so obešali na zvon naše vrle filmarje, ki so sodelovali v Berlinu. Ne, bili so na štantu z napisom Slovenija, kjer so imeli zakupljen prostor slovenski filmski sklad, in tam so predstavljali naše izdelke. V tekmovalnem programu ni bilo slovenskega filma. Ne ti meni o slovenskem filmu stari in dosežkih, ne me zajebavat.
Lepo je da zagovarjaš Veliki dosežek tega filma, mogoče mu bo pa uspelo. Ampak težko mi je pri srcu, ko se zadovoljite že sodelovanjem na festivalih in članki, ki jih pišejo organizatorji.. kaj vse so že zapisali.
Ko je naš film povabljen v cannes, benetke ali berlin (tekmovalni del), takrat sem tiho in spremljam in upam da rata. Vedno. Ne mi pa sanjat o dosežkih slovenskega filma v Reykjaviku..
Zaenkrat (dokler ne vidim filma) me jezi samo ta pretirana propaganda s strani produkcijskih hiš ali pa medijev, ki govori o nekih blaznih festivalih, ki pa to dejansko niso. F. festivalov je v evropi vsaj 100, tisti ki nekaj pomenijo (kot ste dejali za Rotterdam) pa so Cannes, Benetke in Berlin. To so močni festivali.
Sicer jih pa razumem, saj ciljajo večinoma na filmske laike, ki jih taki podatki prevzamejo.. Po tem članku sodeč je ta film najboljši v Evropi in je "povabljen" na vse najboljše festivale na svetu. Niti ni povabljen ampak je prijavljen s strani avtorja oz. producenta, niti ne nastopa na najboljših festivalih na svetu. Potem vsaj napišite, da je to propagandno sporočilo.
Če dodam nekaj stvari, ki kao negativno vplivajo na ugled države in mi prve padejo na pamet: nemški filmi o nacističnih časih (kot da ni že dovolj tujih), hrvaški film Fine mrtve djevojke (o lezbičnem paru, eno homofobi fentajo), praktično ves Almodóvarjev opus, da o angleških sitcomih ne govorimo...
1. Upam, da ste vsi skupaj tako načelni, da niste v prvi vrsti, ko se hvali npr. South Park, ki že nekaj sezon kritizira Američane (South Park omenjam zato, ker verjetno ne poznate hrvaških, nemških, španskih, italijanskih filmov, nadaljevank in glasbe, ki znajo biti zelo zelo kritični do lastne družbe).
2. Sankcioniranje ustvarjalcev filma? Halo? A ne živimo v demokratični družbi? Kaj pa svoboda govora?
3. Žalostno je, da ob takem filmu ne pomislite, da se to dejansko dogaja v naši ljubi domovini. Čeprav je ta film fikcija in ne temelji na resničnih dogodkih, so podobne zgodbe tudi del našega vsakdana.
4. Sam film pa prosim ocenjujte šele, ko si ga ogledate (zato tudi sama nimam komentarja o njem).
Dosti bolj kot ta film kažete vi slovensko mentaliteto v njeni pravi luči. Pri nas se ženske ne kurbajo, ali kaj?:-) Mogoče še bolj kot kje drugje, ker jih doma čakajo mehki lulčki^^
Ste fejst pordečeli v sicer od alkiča (ki vsakega pravega slovenca kaže v kar najboljši luči, sploh v tujini) že tako ali tako pordečela lička in se bojite da bi vas župnik okaral v nedeljo pri sveti maši?
hahahahhaah
no, "šalo" na stran, če je bil film pri profesionalcih odlično sprejet verjetno dejansko gre za odličen film, čeprav osebno nisem velik oboževalec teh naših (ali pa nenaših) bolj ali manj morbidnih stvaritev, kaj pa vem, vse neki urbano-umetniško-pseudo-filozofsko nastrojeno se mi zdi kar pride ven v kina in je pri nas narejeno
Naj bi nekdo v Nemčiji ali pa npr. na Hrvaškem delal takšne bedaste filme, bi jih po hitrem postopku sankcionirali. Bravo, vse Slovenke so prostitutke???
Leading lady Nina Ivanishin is a real treasure. With her long, dark straight tresses and a face that strives to betray little emotion in the realm of adversity, Ivanishin delivers a moving and groundbreaking performance. If the Gods are smiling on this actress, she might well become a big international star. She is definitely one of many reasons to see this remarkable film.
vir www.dailyfilmdose.com
Rotterdam ali Portorož? Celje?