V množici dosedanjih ekranizacij življenja Ane Frank še vedno izstopa film Georgea Stevensa iz leta 1959, posnet po s Pulitzerjevo nagrado ovenčani enodejanki Frances Goodrich in Alberta Hacketta. Foto:
V množici dosedanjih ekranizacij življenja Ane Frank še vedno izstopa film Georgea Stevensa iz leta 1959, posnet po s Pulitzerjevo nagrado ovenčani enodejanki Frances Goodrich in Alberta Hacketta. Foto:
Ana Frank
Družina Frank se je pred nacisti zatekla v majhno stanovanje, ki so ga uredili v pisarniških prostorih za hišo ob kanalu. Tam je Ana napisala večino dnevnika, zaradi katerega je po smrti postala simbol judovskega trpljenja med holokavstom. Po dnevniku, ki velja za eno najbolj branih knjig vseh časov, je nastalo več odrskih in filmskih priredb. Foto: AFS Amsterdam/AFF Basel

Dnevnik Ane Frank, ki je leta 1944 umrla v taborišču Bergen-Belsen, bo za veliko platno priredil Fred Breinersdorfer, možak, ki ima s podobno tematiko že izkušnje: napisal je namreč scenarij za Zadnje dneve Sophie Scholl, za tujejezičnega oskarja nominirano dramo o še enem dekletu, ki je med drugo svetovno vojno doživelo tragičen konec, a nato postalo simbol trpljenja in odpora proti nacizmu.

Hollywood Reporter poroča, da se Breinersdorfer ne bo oprl samo na tri vsem znane Anine dnevnike, pač pa - podobno, kot je naredil z zgodbo 21-letne Sophie Scholl - predvsem na arhivsko dokumentacijo in materiale, ki jih hrani Anina družina. Na ta način bo poskušal povedati zgodbo njenega celotnega življenja in se ne osredotočiti le na 25 mesecev, ki jih je z družino preživela v "skrivnem prizidku" skladišča v zahodnem Amsterdamu.

Film bosta v sodelovanju s fundacijo Anne Frank-Fonds, ki jo je leta 1963 za ohranjanje njene dediščine ustanovil oče Otto Frank, producirali nemški podjetji Spectrum in Zeitsprung Pictures. Danes žal ni več živ nihče iz ožjega kroga Frankovih: Anina 19-letna sestra Margot je umrla že nekaj dni pred njo, potem ko je, oslabljena od tifusa, padla s svojega pograda v Bergen-Belsnu. (Tudi Margot je pisala dnevnik, a se ni ohranil.) Njuna mama Edith je leto za tem umrla v Auschwitzu, Otto pa je dočakal častitljivih 91 let in umrl leta 1980.

Čeprav tragična, pa je Anina zgodba gotovo filmska: spletni direktorij IMDb navaja kar 31 filmskih in televizijskih obravnav njenega življenja - in vse niso bile ravno konvencionalne. Kot zanimivost: leta 2009 je David Mamet hotel posneti novodobno interpretacijo zgodbe, ki bi tematizirala antisemitizem v sodobnem Izraelu, a je studio Disney koncept zavrnil, češ da je scenarij o judovski deklici, ki je ob obisku Izraela priča napadu samomorilskega bombaša, "preveč temačen".