Otok je nekakšna
Otok je nekakšna "kombinacija azijskega in afriškega človeka," v svojem dokumentarcu ugotavlja Jože Možina, "hkrati pa tudi zelo specifične narave. Nenazadnje je 80 odstotkov rastlin in živali na njem avtohtonih. Foto: RTV SLO
Avtor izpostavi tudi ekološko vprašanje: požari so že uničili večino gozdov. Foto: RTV SLO
Med snemanjem dokumentarca je ekipa prevozila 3700 kilometrov, proti koncu poti pa so se srečali tudi s trenutnim začasnim predsednikom Rajoelino. Foto: EPA

Prvi del dokumentarca, Samosvoja skrivnost, bo na sporedu danes ob 21.40, drugi, Skrivnostna celina, pa v četrtek, 27. decembra, ob 21.00, obakrat na TVS 1.

Samosvoja skrivnost, se začenja na jugu otoka v Toliari, kjer spoznamo Toneta in skupaj z njim potujemo od prelestnih plaž plemena Vezu ob Mozambiškem kanalu, do edinstvenega parka St. Mary na skrajnem jugu, kjer je prebival v 16. stoletju izumrli 500 kilogramski slonji ptič. Slikovite grobnice plemena Mahafaly in zgodbe o žrtvovanju goveda zebu nas popeljejo v skrivnostni svet starodavnega animizma. Pa tudi stisk na malgaškem podeželju, soočenem z uničujočo sušo.

Otok krvavi v neštetih požarih, ki so v zadnjih desetletjih uničili večino gozda. Tu so Atandzujci, ljudstvo trnov s starinskimi vozovi pa Fort Duphain, zgodovinski center francoskih in arabskih kolonizatorjev, kjer srečamo Slovenko Marjeto, ki je na otoku že 50 let. Ob fascinantni vzhodni obali, se prek desetih rek z brodovi v dveh dneh pomikamo proti severu do vasi Manabundro, kjer nam starec Rabery razkrije osupljive življenjske modrosti.

Obisk v slovenskem misijonu
Skrivnostna celina
se začne v Matangi, s prastarim ptičjim plesom, ki so ga malgaški predniki prinesli iz Afrike. A prvi prebivalci otoka so bili indonezijskega izvora. Ob reki Mašijanka se že 40 let dogaja tudi zgodba slovenske prisotnosti. Spoznamo Izidorja, ki nam predstavi misijon ter veliko šolo z navdušenimi učenci, ki so jo postavili z darovi iz Slovenije. Ekipa obišče velikega kralja Antešakov in nadaljuje pot proti mestu Farafangana ob Indijskem oceanu.

S Tonetom potujejo v malgaške samote v osrednjem delu otoka, z nočno vožnjo po pragozdu in zanimivim razkritjem ob krokodilji reki v Befotaki. Gledalca očara obisk pri enem najmogočnejših malgaških vračev Damasua, ki je mojster urokov, zdravilstva in prerokovanja. Najzanimivejši slovenski del malgaške zgodbe sta pogumni usmiljenki Terezija in Marija, ki s skoraj osmimi križi vodita bolnice na otoku, pa neutrudna Jože in Janez ter Ana, ki je kot prostovoljka postala babica v enem od dispanzerjev. Edini potniški vlak Manakara Fiaranatsoa nas popelje na visoko planoto, kjer srečamo azijski svet s čudovitimi riževimi polji plemen Betsileo in Merna.

V prestolnici Antananarivo se politična podoba Madagaskarja dopolni z obiskom predsednika Rajoeline in misijonarja Pedra Opeke. Pot po skrivnostni celini končujemo s pragozdom in edinstvenimi lemurji Indriji ter skokom na skrajni sever, kjer se v smaragdnem morju zrcali spomin na piratsko državo Libertanijo.

TV dokumentarec o Madagaskarju
TV dokumentarec o Madagaskarju