Režiser, ki si je pred štirimi leti s pretresljivo animirano avtobiografsko dramo o vojnem masakru Izraelcev Valček z Baširjem prislužil nominacijo za oskarja, vidi prenos Anine zgodbe na platna kot velik izziv in priložnost. Podpisal se bo tudi pod scenarij, začetek snemanja pa je napovedan za konec prihodnjega leta.
Producenti - film nastaja v koprodukciji Purple Whale Films in Entre Chien et Loup. - so že pridobili dostop do vseh arhivov Sklada Ane Frank, ki ga je leta 1963 v Baslu ustanovil njen oče Otto Frank, prav tako pa lahko dostopajo do gradiva vseh drugih skladov po svetu. Filmar je s producenti pridobil tudi pravice za svetovno distribucijo animiranega filma v vseh medijih in vseh jezikih.
Robin Wright v filmskem svetu prihodnosti
Folman nadaljuje sodelovanje s producentko Diano Elbaum, ki je bila koproducentka njegovega zadnjega naslova The Congress, pred nedavnim nagrajenega z evropsko filmsko nagrado za najboljši animirani film. Zbadljiva satira se odvija v Hollywoodu v bližnji prihodnosti, v kateri Robin Wright (igra samo sebe) filmski studio ponudi odkup njene igralske identitete. V zameno za kupe denarja "skenirajo" in njene številne primerke brez vseh zadržkov in - kolikor se da - številčno "uporabljajo" v vseh vrstah filmov, tudi tistih najbolj komercialnih, ki bi jih igralka sicer zavrnila. Pogodba, ki igralki prinese tudi nezanemarljivo obljubo večne mladosti, četudi ostane ta nedotaknjena le na njenih digitaliziranih primerkih, je veljavna dvajset let in tu se zgodba filma pravzaprav začne. The Congress sledi Robin, ko se ta po prekinitvi pogodbe poskuša znajti v filmskem svetu prihodnosti.
Po zrenju v prihodnost se Folman z zapisi Ane Frank znova vrača v preteklost, kar režiserju ni tuje. Za Valček z Baširjem je moral preizprašati svojo vlogo v enoti, ki je bila leta 1982 priča krvavemu izraelskemu napadu na palestinska begunska taborišča v Libanonu. Folman je tudi tisti, ki je za izraelsko televizijo režiral psihoanalitično dramo Terapija, ki so jo priredile številne televizije po svetu, v slovenski različici je blestel Igor Samobor.
Presunljive misli deklice, ki ne pustijo pozabiti
Zato pa bo priredba dnevniških zapisov Ane Frank filmarju prinesla novo izkušnjo srečanja z žanrom družinskega animiranega filma. Svoj dnevnik, ki je danes preveden v 70 jezikov in izdan v milijonskih nakladah, je Ana pisala med letoma 1942 in 1944 na podstrešju hiše v Amsterdamu, kjer se je z družino skrivala pred nacisti. Po odkritju skrivališča so Ano poslali v koncentracijsko taborišče, nazadnje so jo premestili v Bergen-Belsen, kjer je na začetku marca 1945 umrla zaradi tifusa. Od vseh članov njene družine je osvoboditev dočakal le njen oče Otto, ki se je po koncu vojne vrnil v amsterdamsko hišo in našel hčerkin dnevnik. Presunjen nad globino hčerkinih misli in občutkov ter ganjen ob večkrat izraženi želji, da bi postala pisateljica, je leta 1947 njene zapise objavil.
Primo Levi je večkrat opozoril, da Ana Frank predstavlja milijone ljudi, ki so delili prav takšno zgodbo. "Ena samcata Ana Frank nas gane močneje kot nešteti drugi, ki so enako trpeli, a so njihovi obrazi ostali v sencah. Morda je tako bolje. Ponotranjenja trpljenja vseh tistih ljudi preprosto ne bi prenesli."