Mineva natanko 70 let, odkar so prvič predvajali Disneyjev film o Bambiju. Premierno so ga leta 1942 predvajali v New Yorku in kljub prvotni izgubi je leto pozneje osvojil tri oskarje. Po vojni so risanko predvajali znova in leto 1947 ji je bilo bolj naklonjeno. Danes ostaja Bambi še vedno eden izmed najuspešnejših filmov vseh časov, za studio Walta Disneyja pa prelomnico v njegovem ustvarjanju, saj se je prvič zgodilo, da usoda ni bila naklonjena nedolžnemu liku.
Film o Bambiju, ki temelji na pravljici avstrijsko-madžarskega pisatelja Felixa Saltena iz leta 1923, je posnel David Hand. Zgodba, ob kateri so odraščale generacije otrok, pripoveduje o malem jelenčku, ki mu je namenjena pomembna funkcija, trenutno zaupana njegovemu očetu, velikemu princu gozda. O življenju v gozdu in strašnem svetu zunaj njega, kjer bivajo neusmiljeni lovci, ga je poučevala njegova mati. Življenje jelena ni lahko, lovec mu smrtno ustreli mater, gozd zajame požar, vendar na koncu si vendarle tudi Bambi ustvari svojo družino in sprejme zadano mu usodo.
Tudi zaradi Bambija postal borec za pravice živali
Prav prizor smrti Bambijeve matere, ki je v risanem filmu, knjigah ali ob poslušanju kaset do solz spravil številne poslušalce in sodi med najbolj žalostne v zgodovini animiranega filma, je razlog, zakaj mu kritiki sprva niso bili naklonjeni. Zdel se jim je preveč žalosten, da bi bil primeren za otroke. Disney je film branil, češ da otrokom nima smisla olepševati resničnosti niti na platnu niti v resničnem življenju. Verjetno brez tega ganljivega prizora risanka tudi ne bi imela tako močnega učinka na otroke. Paul McCartney, ki praznuje letos prav toliko let kot filmski Bambi, je nekoč priznal, da je imela risanka nanj že v otroštvu velik vpliv, saj ga je spodbudila, da se je začel boriti za pravice živali.
Film, ki se je leta 2008 znašel na tretjem mestu desetih najboljših ameriških animiranih filmov, so lani 'shranili' v Narodni filmski register Kongresne knjižnice.