Prva asociacija ob ogledu filma francoskega režiserja Francoisa Ozona je Scarlett O'Hara, pravijo kritiki, ki vlečejo vzporednice med močnima ženskama, ki znata z enako mero nadzorovati ljubezen in sovraštvo. Ozon je film posnel po romanu Elizabeth Taylor in ga oblikoval tako, da je videti, kot bi ga posneli v 30. letih. Celo igra je stilizirana, kot bi bili tudi igralci iz časov pred dobrimi 80 leti, opažajo kritiki.

Glavno vlogo je odigrala britanska igralka Romola Garai, ki v filmu sicer odrašča v revščini, a nikoli ne odstopa od svojega cilja, dokler nima vsega, o čemer sanja - premožnega doma, slave, bogastva in ljubezni. A ko izbruhne druga svetovna vojna, so njene sanje resno ogrožene. Vojna vihra jo loči od moža, grozi pa ji tudi, da ji bo odvzela vse, za kar si je prej tako prizadevala.

Berlinale v znamenju močnih žensk
Film je primeren za sklep tekmovalnega programa, so si bili enotni poznavalci, ki so opazili, da tudi film Angel odlikuje močna ženska vloga. Na ženske je bilo tudi sicer usmerjenih največ žarometov na festivalu, ki ni ponudil posebih presežkov, je pa ponudil številnim igralkam priložnost oblikovati prepoznavne vloge.