Film
(6)
Družina
Rok Biček je desetletje snemal življenje mladeniča, ki je odraščal v zelo neobičajni družini. Foto: Kinodvor
       Lahko bi rekel, da je samo življenje napisalo scenarij, ki si ga sam nikdar ne bi mogel zamisliti. Svoje delo vidim predvsem v rahločutnem povezovanju teh situacij v krhko in hkrati čustveno močno celoto. Skušal sem predvideti sosledje dogodkov in se nanje fleksibilno odzvati; stremel sem k temu, da se moja prisotnost in vpliv čutita v kar najmanjšem obsegu.       
 Rok Biček
Družina
Celovečerni film Družina je nadgradnja istoimenskega kratkega dokumentarnega filma, ki ga je Biček posnel kot študent. Foto: Kinodvor
Družina
Po premieri v ljubljanskem Kinodvoru bo film na sporedu v izbranih kinih Art kino mreže Slovenije. Foto: Kinodvor

Dodaj v

Bičkova pretresljiva Družina končno v kinematografih

Na premieri tudi filmska ekipa
11. januar 2018 ob 11:09
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V Kinodvor prihaja drevi eden najbolj hvaljenih slovenskih celovečerec zadnjega leta, film, ki prinaša v slovensko filmsko pokrajino doslej še neviden pristop. Družina je resničnostni film, s katerim se je režiser Rok Biček začel ukvarjati že v času študijskih let. Nagovorila ga je zgodba družine s povsem specifično zgodbo, v kateri pa se obenem zrcali univerzalno sporočilo.

Premiera Družine, ki je na 20. festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljši film, se bo začela danes ob 19.30, projekciji pa bo sledila predstavitev filmske ekipe in pogovor z režiserjem ter protagonistom Matejem Rajkom. Zatem prihaja film na reden spored slovenskih kinematografov.

Družina je nastajala deset let, toliko časa je namreč Biček s kamero spremljal osrednjega protagonista Mateja. Ta odrašča v družini oseb s posebnimi potrebami v neki obrobni vasici, a je sam povsem drugačen, tako od drugačnosti kot od normalnosti. Na neki način je dvojno drugačen, pravi režiser, znotraj svoje družine in hkrati med svojimi vrstniki. Usoda ga dohiti, ko z dekletom Eli dobita hčerko in njuna zveza kmalu zatem razpade. Vname se boj za skrbništvo hčerke Nie, vse dokler se Matej ne odloči za radikalen izhod iz začaranega kroga, tako družinskega kot življenjskega.


V ospredju občutja, ne senzacija

Film je sicer v izhodišču nastajal brez scenarija, a s številnimi soscenaristi. Režiser je pri snemanju poskusil slediti svojemu občutku in biti predvsem človek, šele zatem režiser oziroma snemalec. Zato ga tudi niso zanimale senzacije, temveč občutja. Biček je prepričan, da o veličini filma in srčnosti zgodbe pričajo zlasti tišina in izrazi na obrazih ljudi po projekcijah.

Režiser, ki je pred petimi leti kritiko in občinstvo prepričal s prvencem Razredni sovražnik, meni, da bi moral dokumentarni film prikazati dejstva, ki odsevajo našo družbo, tako da ne manipulira niti z nastopajočimi niti z gledalcem. "Najmočnejše je zavedanje, ob katerem spoznamo, da so se dogodki, ki jih opazujemo z varnega sedeža kinodvorane, resnično nekomu zgodili. In ta posameznik, tako podoben nam samim, se mora z njimi sprijazniti. Doživljanje sveta prikazujem skozi svojo poetiko s pripovedovanjem zgodbe, ki se ne trudi izogniti problematičnim temam. Sočasno pa je zraven še čustvena zgodba, ki zaobjema večni koncept staranja in življenja na splošno," razmišlja Biček.

Celovečerec je nadgradnja istoimenskega kratkega dokumentarnega filma, ki ga je Biček posnel kot študent. Sicer pa gre za prvo slovensko-avstrijsko koprodukcijo, ki sta jo finančno podprla Slovenski filmski center in Avstrijski filmski inštitut.

V izbranih kinih Art kino mreže Slovenije
Film je nastal v produkciji Cvinger filma, Zavoda za kulturne dejavnosti, v njem pa poleg Mateja Rajka nastopajo še Nia Kastelec, Barbara Kastelec, Alenka Rajk, Mitja Rajk, Boris Rajk, Ivka Gruden, Emanoela Škulj, Robert Krese, Aleksej Kastelec, Estera Dvornik in Gabrijela Simetinger. Na ogled bo v izbranih kinih Art kino mreže Slovenije, in sicer v ljubljanskem Kinodvoru, v Domžalah, Slovenj Gradcu, Radovljici, Izoli, Krškem, na Vrhniki, v Celju, Sežani, Idriji, na Ptuju in v Trbovljah.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
crime_dog
# 11.01.2018 ob 11:47
bičkov prvenec je bil za slovenske razmere presenetljivo dober in izviren, ta film pa že zgleda kot še ena tipična zamorjena družinska drama, v snemanju katerih smo slovenci pravi mojstri. sej ne rečem če bi bile vsaj gledljive.
dyboc
# 11.01.2018 ob 14:00
@strugacki

"Končno" zato, ker je film nastajal več kot 10 let, od tega zadnja 3 leta v montaži. Pričakovanja nekaterih so zato precej visoka.
Celjan27
# 11.01.2018 ob 15:13
Razredni sovraznik je eden najboljsih, ce ne celo najboljsi slovenski film zadnjih 25 let. Pricakovanja tudi zato ogromna
strugacki
# 11.01.2018 ob 13:39
Zakaj "končno" v kinematografih? So bile kake težave?
nuLanuLa
# 11.01.2018 ob 14:32
Ni objektivizma. Že sama prisotnost kamere spremeni človeka. Potem je važno že to, kako postaviš kamero. Kakšna je luč. Potem je važno, kaj režiser izbere. V kakšnem vrstnem redu to pokaže.

Dejstvo je, da ljudje potrebujemo zgodbe tako kot kruh in vodo. Skozi kompulzivno pripovedovanje in goltanje le teh, se človek sploh kinstituira kot človek. Sebe definiramo in osmišljujemo skozi katarzo zgodbe/filma. Bi pa bilo precej bolje, da bi bila tudi umetnost tržno blago. Ta državna financiranja so slovenski in evropski film degenerirala v samo sebi namenjeno umetnost.
seba goričan
# 11.01.2018 ob 20:23
dvakrat sem se že spravo gledat razrednega sovražnika in obakrat obupal.....dolgocajtn film
Kazalo