Z multimedijskim projektom Biophilia je Björk ustvarila interaktivno umetnost in glasbo iz mikroskopskega življenja in spoštovanja do celotnega vesolja. S studijskim albumom in aplikacijami za iPad je preobrazila odnos med glasbo, tehnologijo in okoljem in uspešno vstopila tudi v nove možnosti izobraževalnih pristopov. Aplikacije Biophilia so prve, ki so prišle v zbirko Muzeja za sodobno umetnost v New Yorku. Foto: EPA
Z multimedijskim projektom Biophilia je Björk ustvarila interaktivno umetnost in glasbo iz mikroskopskega življenja in spoštovanja do celotnega vesolja. S studijskim albumom in aplikacijami za iPad je preobrazila odnos med glasbo, tehnologijo in okoljem in uspešno vstopila tudi v nove možnosti izobraževalnih pristopov. Aplikacije Biophilia so prve, ki so prišle v zbirko Muzeja za sodobno umetnost v New Yorku. Foto: EPA
Multidimenzionalna narava njene umetnosti je testament njeni radovednosti in želji po učenju ter sodelovanju z raznolikimi strokovnjaki in ustvarjalci, pravi kuratorica v MoMi. Foto: EPA
Björk je želela ponuditi celotno avdiovizualno izkušnjo, saj tudi sama med ustvarjanjem vidi zgradbo in oblike pesmi. Foto: EPA

Dokumentarni film Biophilia Live prinaša posnetek pevkinega koncerta v Londonu lansko leto. S turnejo Biophilia je islandska glasbenica premikala meje glasbene umetnosti. Na koncertih je uporabljala tudi številna novoustvarjena eksperimentalna glasbila, k sodelovanju je povabila islandski ženski zbor, ob glasbi pa so prikazovali tudi niz filmov o naravi.

Intervju s Petrom Stricklandom boste v kratkem lahko brali tudi na MMC-ju


Film, ki sta ga režirala Nick Fenton in Peter Strickland, kombinira koncert v živo z animiranimi sekvencami. Premierno je bil prikazan na festivalu v Karlovih Varih 5. julija, nato pa bo zaokrožil po izbranih festivalih, knjižnicah, kinematografih, galerijah in muzejih, med drugim na Bio Paradisu v Reykjaviku, na festivalu sodobnega znanstvenega filma v Moskvi, na festivalu v Riu de Janeiru, festivalu islandske letalske mreže in drugje.

Prva aplikacija, vključena v zbirko MoMe
Široko zastavljen projekt Biophilie se je začel s studijskim albumom, izdanim leta 2011. Tega je dopolnila z interaktivnim aplikacijami za iPad, osrednjo aplikacijo za album v celoti in mrežo miniaplikacij za vsako posamezno skladbo. Aplikacija je odprla interaktivno galaksijo, kjer so lahko udeleženci simultano poslušali in spreminjali pesmi. Aplikacija pri skladbi Virus tako denimo prinaša ljubezensko zgodbo med virusom in celico. Virus tako močno ljubi celico, da jo na koncu uniči, uporabnik ta napad sicer lahko tudi ustavi, a se v tem primeru ustavi tudi predvajanje pesmi. Scott Snibble je z aplikacijami izoblikoval multimedijsko izkušnjo, ki se osredotoča na uporabnika, da bi ga začarala in izobraževala. "Ustvariti smo hoteli simulirani model realnosti, osnovan na glasbi, znanosti in vesolju; digitalni svet, v katerega bi uporabniki lahko vstopili in ga manipulirali prek aplikacije," je povedal.
Ta revolucionarna hibridna izkušnja je postala prva aplikacija, ki jo je v svojo zbirko vključil newyorški Muzej moderne umetnosti (MoMa). Višja kuratorica za arhitekturo in oblikovanje Paola Antonelli je o vključitvi aplikacije Biophilia v njihovo zbirko razmišljala že ob izdaji. Takrat so številni oblikovalci in razvijalci eksperimentirali z aplikacijami. "Björk je z Biophilio resnično prenovila način, kako ljudje doživljajo glasbo. Pusti jim sodelovati v izvajanju in ustvarjanju tako glasbe kot vizualij, namesto da bi samo pasivno poslušali."
Eksperimentalni učni program
V sodelovanju s skandinavskimi pedagogi je nato aplikacijo preobrazila v eksperimentalni šolski program (The Biophilia Educational Programme) za otroke med 10. in 12. letom (primeren širše za otroke med 8. in 15. letom). Neformalen program, ki povezuje različna polja znanja, so zasnovali, da bi otroke pritegnili v globine njihove domišljije, da bi jih navdihnili k raziskovanju lastne ustvarjalnosti ter učenju o glasbi in znanosti skozi nove tehnologije. Kot pravi Björk, je program, ki so ga testirali v Oslu, Reykjaviku, Parizu, Sao Paulu in Los Angelesu, posebej popularen pri otrocih z ADHD-jem (motnja primanjkljaja pozornosti in hiperaktivnosti) ali disleksijo.
"Björk nikoli ni nehala eksperimentirati in presenečati," pravi Paola Antonelli. "Multidimenzionalna narava njene umetnosti – v kateri so zvok in glasba hrbtenica za multimedijske performanse, ki vključujejo tudi grafično in digitalno oblikovanje, umetnost, kinematografijo, znanost, ilustracijo, filozofijo, modo in več – je testament njeni radovednosti in želji po učenju ter sodelovanju z raznolikimi strokovnjaki in ustvarjalci."