Še huje: v Quantum of Solace, 22. filmu o Jamesu Bondu ne bomo mogli niti enkrat slišati legendarnega naročila "pretresenega, ne zmešanega" (shaken, not stirred) martinija. "V scenariju je enkrat sicer pisalo "Bond. James Bond" in prizor smo kar nekajkrat posneli, a nikoli ni izpadlo tako, kot smo si predstavljali," pravi režiser Marc Forster. "Zdelo se mi je, da moramo to izrezati, in tako producenta kot Daniel Craig so se strinjali. Človek ne sme biti preveč ujet v obrazce bondiade - k njim se vedno lahko vrne pozneje."

Nazaj k osnovam
Ta na prvi pogled majhna sprememba je še en odmik od ustaljenih tirnic, ki se je začel že s filmom Casino Royale: tam se je moral Bond znajti brez svojih slavnih tehnološko dovršenih napravic, na katere se je prej pogosto zanašal v stiski (zato je odpadel tudi lik njegovega "mehanika" v štabu MI6, Q). Izginila je spogledljiva tajnica Moneypenny in preden se je vrnil k dobremu staremu astonu martinu, je Bond nekaj časa vozil celo ford mondeo.

Vse to seveda niso bila naključja, ampak del skrbno premišljenega načrta, kako agenta z dovoljenjem za ubijanje kar najbolj gladko popeljati v 21. stoletje, obenem pa zopet najti izgubljeni stik s prvotnim likom Jamesa Bonda. Casino Royale so zato oboževalci, ki so se že dalj časa pritoževali nad počasnim odmikanjem franšize od lika hladnokrvnega morilca, kot si ga je zamislil Ian Fleming, večinoma navdušeno pozdravili.

Bi morda Coca Colo Zero, gospod Bond?
Ene tradicije pa se 007 vendarle še ne bo kmalu otresel: v Quantum of Solace bo več plačanega pojavljanja izdelkov (ang. product placement) kot v kateri koli bondiadi do zdaj.

Kot je bilo mogoče pričakovati, Bond še vedno vozi astona martina in nosi uro Omega - a zelo verjetno je, da se bo tokrat še odžejal s Coca Colo Zero in telefoniral s Sonyjevim telefonom. Celo njegovo dekle sodeluje pri stvari: po ulicah Paname ga bo prevažala v fordu ka. Čeprav producenti nočejo potrditi, katera podjetja so plačala za "nastop" svojih izdelkov, so na neuradnem seznamu Heineken, Virgin Atlantic, Coca-Cola, Smirnoff in seveda Ford, Omega, Sony ter Aston Martin. Najgloblje je v žep verjetno segel zasebni britanski letalski prevoznik Ocean Sky. Podjetje je snemalni ekipi za potrebe dela v Panami za teden dni posodilo pet letal (sicer najem enega letala za eno uro stane pet tisoč funtov), v zameno pa bodo lahko svoj logo v filmu videli kar osemkrat.

V količini takega prikritega oglaševanja bo Quantum of Solce baje prekosil celo film Die Another Day (2002), ki so ga kritiki zaradi (pre)očitnega "prostituiranja" podjetjem prekrstili v Buy Another Day. Po nekaterih ocenah je takrat 20 podjetij za pojavljanje svojih izdelkov v samem filmu ali pa samo za s filmom povezane oglase) skupaj plačalo okrog 44 milijonov funtov.

Ana Jurc