Filmski portret Jože Ciuha – slikar svojega časa je popotovanje po življenju in ustvarjanju slikarja Ciuhe, ki je konec aprila dopolnil 88 let. Gonilo njegovemu silovitemu ustvarjalnemu navdihu predstavlja preplet življenjskih izkušenj in modrosti, ki si jih je pridobil na popotovanjih po svetu in so ga končno pripeljale do osebnostne svobode, so zapisali ustvarjalci filma.
Filmska ekipa je slikarja spremljala v njegovih ateljejih, v galerijah, na obisku pri prijateljih in med njegovimi najbližjimi. Obiskali so Šipan pri Dubrovniku, Slano, Zagreb, Ljubljano in Pariz, mesta, v katerih je Ciuha najraje. Zgodbe pripoveduje slikar sam, pa tudi njegov sin, žena, soustvarjalci, prijatelji in strokovna javnost. Ciuha se izkaže za mojstra besede in spregovori o svojem odnosu do slikarske umetnosti in obsežnem opusu, ki je razpršen po vsem svetu. "Še vedno delam, kot da najboljšega dela še nisem ustvaril," je poudaril Ciuha.
Prvinska doživetja likovnih umetnosti
Kot pravi slikar, so ga predstavna umetnost, barva, gibanje, črta, risanje že kot otroka vznemirjali neprimerno bolj kot beseda. "Besedo se učiš, ono drugo pa delaš s samogibnostjo otroka, ki se čudi, kako za tisto kretnjo ostaja sled. To so prvinska doživetja, ki so me navsezadnje zaznamovala za vse življenje," pravi slikar, ki se je sprva vpisal na študij primerjalne književnosti, takoj po vojni pa je začel študirati na pravkar ustanovljeni likovni akademiji.
Osebni rokopis zunaj modnih smernic
Kot je dejal, so ga na akademiji nekaj naučili, a je po študiju potreboval 20 let, da je naučeno pozabil in našel samosvoj izraz. "Človek v stremljenju po svoji notranji logiki išče svoj lastni rokopis. Mene je vedno vznemirjala risba kot taka, linija, ki drhti in govori," je povedal.
V 60. letih se je Ciuha obrnil proti vzhodnjaški misli in se posvetil preučevanju vzhodnjaškega pojmovanja svobode. Svoboda je zrcalo duhovne zrelosti in ustvarjalne sposobnosti posameznika, je prepričan, zato ni sledil modnim manijam in ni razmišljal, kaj počnejo umetniki po svetu: "Tako kot sem želel biti informiran, sem želel biti drugačen. Nisem želel ponavljati in biti ena od variant že ponujenega koncepta."
Kultura kot najbolj trajna deviza
"Vse, kar nastaja, je refleks časa. Pomodnost umetnosti pa je zelo povezana s prodajo. Čevlji so taki in taki in vedno malo drugačni. To se prodaja tako. Če tega nimaš, ne veš, v kakšnem času živiš. To je pritisk agresivne reklame, cilj je prodaja. Danes so na svetu trije veliki biznisi. Prvi je farmacija, drugi je moda, največji pa je orožje," je povedal Ciuha in izpostavil pomen kulture: "Če se želi majhen narod afirmirati, gre najhitreje s športom. Rezultat predstavi, od kod si. Neprimerno bolj trajna deviza pa je kultura."
Ciuha se v zadnjem obdobju posveča upodabljanju človeške komedije in na ljudi gleda kot na komične marionete. S takšnim načinom se upira agresiji časa, je dejal v dokumentarnem portretu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje