V Črnih bratih igrajo Dominik Vodopivec (na fotografiji desno, na levi Primož Pirnat), Kristi Hodak, Blaž Kemper, Žan Jovič, Deni Dernovšek, Nejc Skubin, Mišel Ćurčić, Tomaž Rudež, Jan Erik Peršolja, Franko Korošec, Gojmir Lešnjak, Rastko Krošl, Danijel Malalan, Nataša Tič Ralijan, Marjuta Slamič, Minu Kjuder, Ana Facchini, Janko Petrovec in drugi. Kar 55 igralcev ima v filmu vidnejšo vlogo, okoli 500 pa je statistov. Foto: MMC RTV SLO
V Črnih bratih igrajo Dominik Vodopivec (na fotografiji desno, na levi Primož Pirnat), Kristi Hodak, Blaž Kemper, Žan Jovič, Deni Dernovšek, Nejc Skubin, Mišel Ćurčić, Tomaž Rudež, Jan Erik Peršolja, Franko Korošec, Gojmir Lešnjak, Rastko Krošl, Danijel Malalan, Nataša Tič Ralijan, Marjuta Slamič, Minu Kjuder, Ana Facchini, Janko Petrovec in drugi. Kar 55 igralcev ima v filmu vidnejšo vlogo, okoli 500 pa je statistov. Foto: MMC RTV SLO
Snemanje je potekalo aprila in maja 2010 v Vipavi, Vrhpolju, stari Gorici, Solkanu, Mostu na Soči, na Nanosu, v Sabotinu, Goriških brdih, Šmartnem, Kojskem, Lokvi in v Ljubljani ter v drugih okoliških krajih. Na fotografiji Kristi Hodak. Foto: MMC RTV SLO
Poseben čas, v katerem se zgodba dogaja, je zahteval tudi posebne priprave, od starih kostumov, uniform do avtomobilov, pričesk, našitkov, čepic, mask ... Foto: MMC RTV SLO

V okviru Otroškega in mladinskega programa Televizije Slovenija sta bila ob 80-letnici tragičnih dogodkov na ozemlju Primorske posneta mladinski celovečerni film in nadaljevanka Črni bratje.

Nastala sta po povesti Franceta Bevka, ki opisuje resnične dogodke leta 1930 v Gorici, torej v času, ko je bila slovenska Primorska pod italijansko fašistično oblastjo. Scenarij sta napisala Marjan Bevk in Marko Bratuš. Strokovna sodelavca sta bila Mira Cencič in Marjan Bevk. Črne brate je režiral Tugo Štiglic. Nadaljevanko v treh delih bodo predvajali 13. in 20. februarja ob 21.00 ter 27. februarja ob 21.30 na 2. programu Televizije Slovenija.

Upor fašistični tiraniji
Glavni junaki Črnih bratov so slovenski dijaki goriške gimnazije, stari od 13 do 17 let. Močno so občutili fašistično tiranijo in se zato odločili, da se bodo temu uprli. Organizirali so se v ilegalno društvo in se po italijanskih revolucionarnih domoljubih, ki so se v 19. stoletju uprli Avstrijcem, poimenovali karbonarji. Trosili so letake, vpili "Živela svoboda!", črnosrajčnikom kazali pesti, izobesili so slovensko zastavo ... Ni jim bilo mar za posledice svojih dejanj, tako globoko so namreč občutili krivice in tako močna je bila njihova želja po svobodi. Delovali so dobre tri mesece.

Jerko, sin učitelja, ki je bil kazensko deportiran na jug Italije, je sklenil, da ustanovi ilegalno društvo. Oče mu je ob odhodu položil na srce, naj varuje slovenski jezik in ga ima rad. Sprva člani društva trosijo po mestu le letake, ko se jim pridruži več dijakov in med njimi tudi Pavlek, sin gostilničarja iz Grahovega, postajajo njihove akcije vse bolj drzne. Odločijo se, da bodo izobesili slovensko zastavo prav sredi mesta. Tonin jim priskrbi pištolo in naboje, toda majhna nepazljivost v šolskih klopeh zapečati njihovo usodo.

Dečke postopoma polovijo, zaprejo in jih nato nečloveško mučijo. Kljub velikemu trpljenju dečki ne klonijo, samo Nejče ni kos težki preizkušnji. Pod pritiskom policije pove vse, kar ve. Fante preselijo v mestni zapor in jim pripravijo sojenje. Nihče nima dovolj moči in avtoritete, da bi jim pomagal. Reši pa jih tragična usoda Jerka (v resnici Mirka Brezavščka), ki je bil idejni vodja gibanja. Zaradi prehudega mučenja komaj 14-letni deček zaradi poškodb umre. To zdrami oblast v Rimu, da preostale člane organizacije Črni bratje izpustijo, onemogočijo pa jim vsakršno možnost normalnega življenja.

Varno otroštvo ni nekaj samoumevnega
Bili so iskra, kot je zapisal avtor povesti France Bevk, ki je tlela in tlela ter postala ogenj uporniškega duha v poznejši svetovni vojni. Ta pretresljiva in veličastna zgodba priča o narodni zavesti Primorcev, zlasti mladih, in s tem nagovarja današnjo mladino: varno otroštvo in brezskrbna mladost tudi danes nista samoumevna.

Scenograf Črnih bratov je bil Dušan Milavec, kostumografka Meta Sever, kreator maske Anže Košir. Kot direktor fotografije se je pod projekt podpisal Janez Kališnik, mojster montaže je bil Zlatjan Čučkov, mojster zvoka Igor Laloš, avtor besedila in glasbe uvodne pesmi Drago Mislej - Mef, aranžer Marino Legovič, za preostalo filmsko glasbo pa je poskrbel komponist Jani Golob.