Režiral je Tate Taylor (Get On Up, Služkinje ...), igrajo še Allison Janney, Edgar Ramirez, Laura Prepon in Lisa Kudrow, izza kamer so sodelovali še direktorica fotografije Charlotte Bruus Christensen, scenograf Kevin Thompson ter kostumografinji Michelle Matland in oskarjevka Ann Roth. Glasbo je zložil štirikratni oskarjevi nominiranec Danny Elfman. Foto: Blitz Film
Režiral je Tate Taylor (Get On Up, Služkinje ...), igrajo še Allison Janney, Edgar Ramirez, Laura Prepon in Lisa Kudrow, izza kamer so sodelovali še direktorica fotografije Charlotte Bruus Christensen, scenograf Kevin Thompson ter kostumografinji Michelle Matland in oskarjevka Ann Roth. Glasbo je zložil štirikratni oskarjevi nominiranec Danny Elfman. Foto: Blitz Film
Svetovna premiera filma je bila prejšnji teden v Londonu, kjer je bila v središču pozornosti domačinka Emily Blunt. Foto: Reuters

Je pa Britanka ostala vsaj osrednja (anti)junakinja Rachel Watson, v naslovni vlogi se je znašla britanska igralka Emily Blunt. Knjigo naj bi kljub "angleškosti", ki jo preveva, po mnenju kritikov odlikovale "univerzalne teme: radovednost in voajerizem ter zanimanje za življenja drugih, zavist, hrepenenje in domišljija, ki podivja med razmišljanjem o tem, kakšni so domovi, družine, razmerja in odnosi soljudi", morda je tudi zato kmalu po izidu dosegala prodajne rekorde po vsem svetu, takrat so jo primerjali s še enim knjižnim fenomenom, ki je pozneje zaživel na filmu: kriminalko Ni je več avtorice Gillian Flynn (film z Benom Affleckom in Rosamund Pike je posnel David Fincher).

Pa nazaj k zgodbi Dekleta na vlaku. Rachel, ki si skuša opomoči po nedavni ločitvi in nekako zapolniti svoje prazne dni, se vsak delovnik z vlakom prevaža z Manhattna in nazaj v predmestje (v knjigi je bila Rachel "vozačka" z londonske železniške postaje Euston v predmestni Ashbury), molče zreč skozi okno. Sleherno jutro in sleherni večer obuja spomine na dom – mimo katerega pelje njen vlak –, v katerem je nekoč živela s svojim zdaj nekdanjim možem Tomom (Justin Theroux), ki tam zdaj živi z novo ženo Anno (Rebecca Ferguson) in njunim otročičkom.

Da se zamoti in pozabi, kako ima njeno življenje čedalje manj pomena, se Rachel osredotoči na prebivalca še ene hiše na poti, na ulici Beckett št. 15, nekaj hiš naprej od njenega nekdanjega doma. Na tem naslovu – ne zavedajoč se, da ju hrepeneče opazuje popolna neznanka – na videz popolni zakonski par Megan (Haley Bennett) in Scott (Luke Evans) živi svoje predmestno življenje.

Med krepkimi požirki alkohola, ki je postal njen stalni spremljevalec, Rachel več mesecev poglede namenja prelepi Megan in postavnemu Scottu, kako pred oknom srkata jutranjo kavo in se ob večerih brezbrižno smejita na svoji verandi, pri tem pa si zamišlja, v kako idealnem svetu verjetno živita. Na videz brezskrbna žena je slika tistega, kar si je Rachel trudila biti v zakonu s Tomom; v zakonu, ki ga nikakor ne more pustiti za seboj.

Nekega dne je na poti v mesto Rachel priča dogodku na dvorišču opazovanega zakonskega para, ki jo pretrese do kosti. Kmalu zatem Megan izgine in je domnevno mrtva. Rachel policiji pove, kaj je videla – oziroma kaj misli, da je videla. Toda ali sploh lahko verjame tistemu, kar misli, da je videla, ali pa je v zločin preveč vpletena tudi sama? Ko voajerka prestopi nevarno mejo med zaskrbljenostjo in obsedenostjo, bo bodisi našla morilca ... ali pa odkrila, da ima na rokah nedolžno kri, piše v distributerjevi napovedi filma.

Erin Cressida Wilson je scenarij spisala na podlagi istoimenskega romana Paule Hawkins; za zadnjo, nekdanjo novinarko, je bil Dekle na vlaku po nekaj knjigah, ki jih je spisala kot najeto pero, prvi roman, pod katerega se je podpisala. Po izidu je postal eden najhitreje prodajanih romanov v zgodovini; po svetu so prodali več kot 15 milijonov izvodov. Že prvi teden se je zavihtel na vrh seznam najbolje prodajanih knjig The New York Timesa, kjer je ostal več kot leto dni.