Vsako leto pozimi na tisoče Nepalcev in Indijcev odide na različne konce Nepala, da bi delali v tovarnah opeke. Številni med njimi so otroci, ki zapustijo šolo, začno trdo delati in se nikoli več ne vrnejo k pouku. Prah je etnografski film o otrocih, ki delajo v opekarnah po vsem Nepalu. Foto: Prizor iz filma Prah
Vsako leto pozimi na tisoče Nepalcev in Indijcev odide na različne konce Nepala, da bi delali v tovarnah opeke. Številni med njimi so otroci, ki zapustijo šolo, začno trdo delati in se nikoli več ne vrnejo k pouku. Prah je etnografski film o otrocih, ki delajo v opekarnah po vsem Nepalu. Foto: Prizor iz filma Prah
Film prikazuje zapiralni čas in nočni ritem v nakupovalnem središču v Talinu – kraju, ki odslikava zunanji svet in je namenjen zabavi. Dvoumen pogled kamere in prevzemajoča zvočna kulisa sta dejstvi, ki gledalca soočita s surovo stvarnostjo bežnih srečanj, krožnega sistema hoje in postopno spreminjajočo se atmosfero.Film nima dialogov, je čutna etnografija, ki vabi k razmisleku o tem, kje je meja med telesom in zunanjim svetom v enem najbolj živahnih urbanih ekosistemov. Foto: Prizor iz filma Solaris
Država Iowa je največja pridelovalka soje in koruze v Združenih državah Amerike. V mestu Eldon sta multinacionalki Cargill in John Deere najpomembnejša vira delovnih mest – predvsem gre za nižje plačilne razrede. V mestu ni najti skoraj nobene javne službe. Hiše so največkrat posejane kar med velikanskimi polji. Pet mladih ljudi pripoveduje o vsakdanjem življenju v tem ruralnem okolju. Odpuščanje in zunanja delovna sila sta najpogostejši grožnji njihovih delodajalcev. Vseh pet je dobrih prijateljev, ki si zaupajo. Opisujejo predvsem spremembe v kraju. Zakaj ostajajo kljub slabim delovnim razmeram. Kako se spopadajo z negativnimi stereotipi: beli izmečki, kmetavzarji, rovtarji. Zakaj je zanje svoboda pomembnejša kot kariera. Kreativnost in občutek za skupnost sta v takšni regiji bistvenega pomena. Film je antropološki dokumentarec o nezaklenjenih vratih, o veselih in konfliktnih trenutkih v izoliranem okolju. Foto: Prizor iz filma Ne grem iz Eldona

Mednarodni festival, ki ga že 11. leto pripravlja Slovensko etnološko društvo z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC-ja SAZU-ja, bo do sobote ponudil filme z etnografsko-antropološko tematiko.

Celoten program festivala najdete na uradni spletni strani.

V fokusu bodo etnografski dokumentarni filmi, ki jih ustvarjajo etnologi in antropologi, pa tudi neodvisni filmarji in dokumentaristi. Festival ni tekmovalne narave, program sestavljata sekciji študentskih in drugih filmov. Za redni program selektor vsako leto izbere okoli 30 filmov.

Od nakupovalnih središč do begunskih taborišč
Letos bo na ogled pester nabor filmov, od kratkometražnih do celovečercev, vsem pa bo skupna etnografsko-antropološka tematika. Ta se skriva v čisto vsakdanjih dogodkih, kot je zapiranje nakupovalnega središča v eni od baltskih držav (Solaris, 2015) ali v samorefleksiji, ki se poraja v mladih tetoviranih Dunajčanih (Povezani s črnilom, 2016).

Dogajanje filma Območje nič (2015) je postavljeno v eno največjih begunskih taborišč v Jordaniji, dogajanje v filmu Hotel Splendid (2016) pa v begunski center v Italiji.

Film Nabiralci morske trave (2016) prinaša poetičen prikaz življenja v ruskih prostranstvih ob Arhangelsku, režiserka dokumentarca Odlito v Indiji (2014) pa je krenila po poteh nastanka pokrovov kanalov na newyorških ulicah, ki so jih odlili v Indiji, so zapisali v ZRC-ju SAZU-ja.

V okviru Dnevov etnografskega filma Slovensko etnološko društvo podeljuje plaketo Nika Kureta za zasluge pri razvoju etnografskega filma v Sloveniji. Doslej so nagrado prejeli Allison Jablonko, Asen Balikci, Andrej O. Župančič, Boris Kuhar, Herta Maurer Lausegger in Naško Križnar.

Redka priložnost za ogled na platnu
Dnevi etnografskega filma so del mreže CAFFE (Coordinating Anthropological Film Festivals of Europe). Od leta 2015 je festival bienalni, v vmesnem letu ga nadomeščajo posebni dogodki, kot so retrospektive ali posveti.

Etnografski film se umešča v disciplino etnologije oziroma antropologije, ki je relativno kmalu sprejela medij filma in njegov vidik dokumentiranja resničnosti ter ob njem razvila posebne metode in pristope. Danes tega nasledstva ne uporabljajo zgolj vizualni etnografi, ampak tudi drugi humanistični raziskovalci in filmski dokumentaristi, ki gojijo sorodne estetike, denimo pristope observacijskega sloga, filma resnice in neposrednega filma. Na festivalu se zato prikazujejo tudi drugi dokumentarni filmi, ki imajo podobna načela kot vizualna etnografija.

Filmi sicer zaradi neodvisne produkcije ali avtorjevega individualnega pristopa težko najdejo pot do gledalcev, piše na festivalski spletni strani.