Film v režiji Simona Verhoevna, ki se je odločil vključiti tudi nekaj resničnih novičarskih zgodb, povezanih z begunsko problematiko, sledi premožni Nemki v zrelih letih, ki se odloči, da bo k sebi sprejela afriškega begunca.

Senta Berger igra upokojeno ravnateljico Angeliko, ki v svoj dom v premožni münchenski soseski sprejme Nigerijca Dialla (igra ga Belgijec Eric Kabongo), potem ko ga spozna med prostovoljskimi dejavnostmi v begunskem taboru. Njena odločitev, da mu bo ponudila dom, sproži niz sprememb, ki zaznamujejo življenje njene celotne na videz "po nemško poštirkane", v resnici pa precej disfunkcionalne družine.

Film, ki je v kina prišel 3. novembra, se neposredno nanaša na odločitev nemške kanclerke Angele Merkel iz leta 2015 za sprejem večjega števila beguncev v Nemčijo. Angelikin mož, ki nad prišlekom ni navdušen, na neki točki potarna: "Dovolj je, da je gospa Merkel v našo državo povabila cel tretji svet, ne bomo tega počeli še doma."

Odzivi kritikov na "Hartmannove" so bili različni, medtem ko so skoraj soglasno hvalili dobre namene ustvarjalcev glede sporočila strpnosti, naj bi filmu manjkalo pravih humornih iztočnic. Tudi afriški begunec ima po mnenju nekaterih premalo prostora v filmu in je le nekakšen rekvizit za reševanje "tipično nemških družinskih dram".

Kot zanimivost pri Guardianu omenjajo, da je režiser Simon Verhoeven sin glavne igralke in znanega nemškega režiserja Michaela Verhoevna (leta 1990 je dobil srebrnega medveda v Berlinu), ni pa v nikakršnem sorodu z nizozemskim filmarjem Paulom Verhoevnom.