Govorimo seveda o Johannesu Gutenbergu, ki ima največje zasluge za to, da je leta 1455 luč sveta ugledala prva tiskana knjiga. Sveto pismo, znano kot Gutenbergova Biblija je izšlo v "nakladi" 180 knjig, tiskanih na papir in pergament. To prvo tipografsko delo, ki je nastalo ob sodelovanju dveh ducatov pomočnikov, je izšlo na 1.282 straneh.

Svojeglavi izumitelj, ki je kljuboval družbi
Po vzoru gotske pisave z 290 ulitimi črkami in znaki je torej natisnil prvo tiskano Biblijo, od katere se je do danes ohranilo okoli 40 primerkov. Vendar se pojavljajo domneve, da je že pred slovito serijo Biblij poskusno odtisnil mašno knjigo leta 1450. Gutenberg, ki je sicer bil tudi zlatar, je izpopolnil črnilo, zlitine za črke, šablono za natančnejše vstavljanje črk, naredil pa je tudi novo vrsto tiskarske stiskalnice.

Oddaja Gutenberg – najslavnejši tiskar vseh časov prikaže izumitelja, ki je kljuboval takratni družbi, saj je vztrajno in svojeglavo, vendar izredno iznajdljivo in neustrašno ter strastno sledil svojim idejam. Gutenbergova življenjska pot je bila polna izzivov, vizionarstva, zavezništev in izdaj.

Zgledovanje po vinarskih stiskalnicah
S polnim rojstnim imenom Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg je na svet prišel okoli leta 1398 v Mainzu, vendar mu je bilo ime Johannes Gutenberg ljubše kot Johannes Gensfleisch. S tiskarstvom se je prvič srečal v Strasbourgu, kjer se je izučil za brusilca dragih kovin. V svojem rojstnem kraju pa je razvil poseben livarski stroj, s katerim je izdeloval posamezne črke iz svinca in kositra. Za tisk je uporabljal vijačno stiskalnico, kakršno je videl pri vinarjih za stiskanje grozdja.

Z Gutenbergovim izumom je beseda postala del človekovega vsakdana, s čimer se je začela večati pismenost in posledično se je dvignila tudi izobrazbena raven ljudi. Ideje in znanje se niso več širili zgolj med elito, temveč je to postala javna dobrina.