Dokumentarni film, ki ga je režiser posnel v počastitev stoletnice rojstva slovenskega skladatelja in dirigenta, pisatelja in publicista, pedagoga in prevajalca Marjana Kozine, si je bilo mogoče ogledati v Cankarjevem domu.

Kozinova razmišljanja o estetiki v sodobni umetnosti
Kozinovo življenje oživljajo tudi pripovedi njegovih sorodnikov, znancev in prijateljev, njihova pričevanja pa spremlja slikovno in zvočno gradivo iz rodbinskega in državnega arhiva oziroma dokumentacije RTV Slovenija. Režiser je imel tako na voljo filmske posnetke in fotografije skladatelja iz obdobja med obema vojnama in NOB-a, ohranili pa so se tudi priložnostni filmski posnetki in radijski intervjuji iz 50. in zgodnjih 60. let. Ustvarjalci so v arhivu našli tudi magnetofonske trakove s pogovori novinarjev s skladateljem ter njegova razmišljanja o estetiki v sodobni umetnosti na splošno.

V projekt so vključene tudi sekvence iz filmov, za katere je Kozina ustvaril glasbo in kratke inscenacije nekaterih odlomkov iz Kozinovih satiričnih spisov o človeških lastnostih in človeških dejavnostih.

Umetnik skozi oči drugih
Kozinovo delo so osvetlili poznavalci zgodovinskih, socialnih in kulturnih razmer ter ustvarjalnih silnic v prvi polovici 20. stoletja, zgodovinarji, muzikologi in kulturologi Stane Granda, Igor Grdina, Primož Kuret, Andrej Misson, Borut Smrekar, Henrik Neubauer in Samo Hubad njegovi nekdanji učenci, sodelavci, znanci in prijatelji Pavel Mihelčič, Lojze Lebič in Tone Pavček.

O pokojnem umetniku so spregovorili tudi znani ustvarjalci in ljudje, ki se skladatelja in publicista Kozina živo spominjajo; med temi je ravnatelj glasbene šole Marjana Kozine Zdravko Hribar, nekdanji politik Bogdan Osolnik, ki je 1945 predlagal Kozino za direktorja SF-ja, ter sorodniki, sin Jure, nečak Andrej in nečakinja Tita Kovač Artemis.

Film je nastal pod okriljem STUDIO VRTINEC, ki je doslej med drugim poskrbel tudi za celovečerna filma Trdinov ravs in Aven čhavora (2005).