Natanko pol stoletja po smrti Martina Luthra Kinga mlajšega je John Barbisan posnel celovečerni dokumentarni film o tem Nobelovem nagrajencu za mir, naslovljen Jaz sem Martin Luther King (I Am MLK Jr.).
Dokumentarni film Jaz sem Martin Luther King ste si lahko ogledali v nedeljo na Televiziji Slovenija 1.
Arhivski posnetki, glasba in snemalne lokacije
Dokumentarec poleg arhivskih posnetkov in fotografij odlikujejo tudi glasba in posamične pesmi, ki so dajale zagon gibanju za človekove pravice. Posebno noto pa mu dajejo tudi snemalne lokacije, saj so bili intervjuji s protagonisti posneti na mestih, v cerkvah, kjer je Martin Luther King mlajši nastopal in pridigal kot baptistični duhovnik.
V filmu tako med drugim vidimo arhivske posnetke Kinga, sicer pa med drugim vključuje še intervjuje s kongresnikom Johnom Lewisom, Carmelom Anthonyjem iz košarkarske ekipe Oklahoma City Thunder, borko za človekove pravice Diane Nash, CNN-ovim novinarjem Vanom Jonesom, Malcolmom Jenkinsom iz ekipe ameriškega nogometa Philadelphia Eagles, Nickom Cannonom, Minnijeanom Brown-Trickeyjem, duhovnikom Alom Sharptonom, Andrewjem Youngom, Bernardom Lafayettom, Jeffreyjem Shaunom Kingom, Nolanom Shiversom, Rutho Harris, Janice Kelsey in Claybornom Carsonom.
Dokumentarci o pokojnih ikonah
Na režiserski stolček Paramountovega dokumentarca pa je poleg Barbisana sedel še Michael Hamilton. Pod isto producentsko ekipo kot ta dokumentarec so nastali tudi dokumentarci o Muhammadu Aliju (Facing Ali), Heathu Ledgerju (I Am Heath Ledger), Johnu F. Kennedyju (I Am JFK Jr.) in Bruceu Leeju (I Am Bruce Lee).
Dobro uro in pol trajajoči dokumentarni film predstavlja zgodbo Kingovega izrednega življenja, čeprav je umrl pri vsega 39 letih. Njegova zgodba pa je seveda tudi zgodba o dosežkih gibanja za državljanske pravice in o tragediji, imenovani rasizem, ki ameriško družbo razjeda še danes.
Avtor najboljšega govora 20. stoletja
"Imam sanje, da bodo moji štirje otroci nekega dne živeli v državi, kjer jih ne bodo sodili po barvi kože, ampak po vsebini njihovega značaja," je med drugim v svojem govoru 28. avgusta 1963 na protestnem shodu Afroameričanov v Washingtonu dejal King. Dotični govor, v katerem je razkril svoje sanje, sanje o ZDA, kjer se ljudje ne ločijo po barvi kože, je bil ob prelomu tisočletja razglašen za najboljši govor 20. stoletja.
Najmlajši Nobelov nagrajenec za mir
Martin Luther King mlajši se je rodil leta 1929 v Atlanti v zvezni državi Georgia. Poleg tega, da je bil baptistični duhovnik in vodilna oseba ameriškega gibanja za državljanske pravice, je bil tudi doktor filozofije. Leta 1964 je postal najmlajši dobitnik Nobelove nagrade za mir, ki so mu jo podelili za prizadevanje za konec rasne segregacije in diskriminacije temnopoltih Američanov. Leta 1968 je umrl v atentatu med obiskom v Memphisu v zvezni državi Tennessee.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje