V glavnih vlogah nastopajo Igor Samobor in devet srednješolcev. Scenarij za film so po resničnih dogodkih napisali Nejc Gazvoda, Biček in Janez Lapajne. Foto: Slovenski filmski center
V glavnih vlogah nastopajo Igor Samobor in devet srednješolcev. Scenarij za film so po resničnih dogodkih napisali Nejc Gazvoda, Biček in Janez Lapajne. Foto: Slovenski filmski center
Sredi 60. let prejšnjega stoletja na Poljskem mlada Anna, preden sprejme nunske zaobljube, obišče svojo teto, sodnico in nekdanjo tožilko, povezano z Stalinovim režimom. Razkrije ji njeno pravo ime in družinsko skrivnost - Annini oziroma Idini starši so bili med vojno umorjeni Judje. Skupaj se podata na pot odkrivanja preteklosti. Foto: Promocijsko gradivo
Banda punc
Banda punc je bila na ogled tudi v okviru letošnjega Liffa. Foto: Liffe
Lani je pripadla belgijskemu režiserju Felixu van Groeningenu in njegovemu filmu Alabama Monroe, v katerem je orisal ljubezensko zgodbo Elise in Didierja, ki izgubita hčerko ter v žalovanju ne najdeta drug drugega. Foto: Kinodvor

V tekmi za nagrado so bili slovenski film Razredni sovražnik Roka Bička, francoski film Banda punc režiserke Celine Sciamma in poljsko-danska koprodukcijaIda Pawla Pawlikowskega, ki je poleg še svežega luxa pred dnevi dobil nagrado za najboljši evropski film, najdemo ga tudi med kandidati za tujejezičnega oskarja.

Pawlikovski pravi, da se zgodba iz njegovega filma verjetno ne bi mogla zgoditi nikjer drugje kot v Evropi. "V Evropi vemo, kako zapletene so stvari, kako lahko opazovalci z različnih strani meje ali doline isti dogodek interpretirajo povsem drugače. To je zelo redko, gre za evropski paradoks."

Omenjeni finalisti so bili izbrani izmed desetih kandidatov za nagrado, da so se uvrstili v finale, so organizatorji razkrili konec julija. Javno so jih predstavili v začetku septembra v sodelovanju z Beneškimi dnevi (Venice Days), jeseni pa so bili predvajani na posebnih projekcijah v vseh državah članicah Evropske unije v okviru t. i. filmskih dnevov lux.

Zgodba s katere koli šole v Evropi
Film Razredni sovražnik so navdihnili resnični dogodki. Zgodbo je Biček doživel kot srednješolec, ko je dijakinja zadnjega letnika naredila samomor. Temu je sledil upor njenih sošolcev proti šolskemu sistemu in profesorjem. Film, ki je nastal v produkciji Triglav filma, je prejel že celo vrsto vidnih nagrad, med drugim nagrado filmskih kritikov na Beneškem filmskem festivalu in vesno za najboljši celovečerec na nacionalnem filmskem festivalu v Portorožu, bil je tudi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja.

Biček, ki je bil tudi najmlajši režiser, kdajkoli nominiran za to filmsko nagrado, pravi, da bi se lahko zgodba Razrednega sovražnika zgodila kjerkoli v Evropi, na vsaki srednji šoli. Danes je v izjavi po podelitvi v Strasbourgu poudaril, da je največji čar filma v tem, da se lahko z njim poistovetijo ljudje po vsej Evropi. To, da "se lahko Evropa v njem prepozna", je bil po mnenju režiserja verjetno tudi eden od razlogov za nominacijo. Da je šel lux v roke Pawlikowskega, Bička ni presenetilo, ravno nasprotno. To je ves čas pričakoval, Idi pa napoveduje tudi tujejezičnega oskarja. Kot je dejal, mu je v čast, da je lahko predstavil svoj film "ob boku dveh mojstrovin".

"Slovenski film je v odlični formi"
Tudi on pa je podobno kot zmagovalec poudaril, da je danes "zmagal celoten evropski film", saj so vsi trije finalisti dobili možnost, da so predvajani po celotni EU in prevedeni v vse uradne jezike unije. "Slovenski film si boljšo promocijo, ki smo jo dobili prek luxa, težko organizira," je dejal. "Slovenski film je v odlični formi, a samo z lastnimi sredstvi bomo težko naredili preboj. Upam, da bodo uspehi, ki jih dosegajo slovenski filmi v zadnjih letih, omogočili, da bodo vladajoče strukture v naši državi namenile nekaj več sredstev filmu. Vedno znova dokazujemo, da smo primerljivi s svetovno elito in bilo bi fino, če bi bili primerljivi tudi po proračunih," je še opozoril.

Banda punc je najstniška zgodba iz predmestja Pariza. Pripoveduje o povprečni najstnici, ki dočaka svojo priložnost, ko jo dekleta zvabijo v svojo tolpo, kar ji obeta dostop do prikupnih fantov. Tiha najstnica se takoj vživi v vlogo razgrajaškega dekleta in se odpravi na pot preobrazbe, v kateri postaja mlada ženska, polna uporniškega duha in obenem odrasla oseba, ki povsem nadzoruje lastno usodo.

Ida razgrinja zgodbo mlade prihodnje redovnice v 60. letih na Poljskem, ki tik pred zaobljubo odkrije temno družinsko skrivnost, ki sega v čas nacistične okupacije. Film je bil nedavno razglašen za najboljši evropski film letošnjega leta po izboru tako filmskih ustvarjalcev - članov Evropske filmske akademije kot občinstva.

Nagrado lux enkrat letno podeljuje Evropski parlament. Ustanovil jo je leta 2007 v podporo evropski filmski industriji. V izbor za nagrado vsako leto uvrstijo filme, ki se ukvarjajo z aktualno družbeno problematiko.

Svoj najljubši film že tretjo leto zapored sicer izbira tudi občinstvo prek spletne strani ali na Facebook strani nagrade Lux, a rezultati tega izbora bodo objavljeni kasneje.

Nagrada Evropskega parlamenta za Ido
Nagrada Evropskega parlamenta za Ido