Posebno omembo je namenila filmu Megla Srebrenice režiserja Samirja Mehanovića.

Film Cenzurirani glasovi predstavi do pred kratkim cenzurirana pričevanja vojakov, ki sta jih pisatelja Amos Oz in Avraham Shapira pridobila teden dni po šestdnevni vojni Izraela na Sinaju.

Kot je v utemeljitvi zapisala žirija, v filmu prepletanje arhivskih posnetkov z avdioposnetki intervjujev z vojaki zmagovalne strani šestdnevne vojne leta 1967, ki so bili posneti kmalu po spopadih in cenzurirani več kot 30 let, razkriva osebna doživljanja moči, sramu, strahu, razočaranj in streznitve. Vojake, ki jih izraelska država slavi kot heroje, še danes zaznamujejo vprašanja o interpretacijah, posledicah in pomenu vojne; vprašanja, ki si jih človeštvo verjetno zastavlja, odkar pozna vojno.

Tema konfliktov presega konkretne okoliščine
Tabuteme, ki jih režiserka razkriva, in miti, ki jih dekonstruira, delajo film univerzalen in aktualen, saj govori o vsakem konfliktu ne glede na zgodovinski ali geografski kontekst, je še zapisala žirija v sestavi Zlata Filipović, Urša Menart in Dragana T. Trivundža.

Film Megla Srebrenice pa je žirijo pritegnil z izvrstnim izborom intervjuvancev in navdušil s poetično, simbolično fotografijo, ki učinkovito odseva vsebinsko plat. Evokativna glasba deluje kot kontrast grozljivim arhivskim posnetkom, ki pa jih film nikoli ne izrablja. Film ni pomemben zgolj zato, ker raziskuje dogodke in travme polpretekle zgodovine, temveč tudi zato, ker prikazuje brutalno sodobnost vseh, ki z njimi živijo oziroma živimo še danes.

Dokumentarec Megla Srebrenice je Mehanović ustvaril ob 20-letnici srebreniškega genocida.

Edini slovenski film, ki je bil prikazan na festivalu, je Selfie brez retuše v režiji Vincija Voguea Anžlovarja.