Novi film hrvaškega režiserja Rajka Grlića je prejel vesno za najboljši manjšinski koprodukcijski film in vesno za najboljšo kostumografijo. Z nedavnega festivala v Montrealu, kjer je imel svetovno premiero, se je vrnil z glavno nagrado - zdaj pa prihaja na redni spored slovenskih kinematografov.

Različnost kot pogoj za obstoj
Grlić, sicer znan po filmih Samo enkrat se ljubi, V žrelu življenja in Karavla, je po projekciji v Kinodvoru povedal, da je ustava neverjetno prijazen, liričen dokument. Film, pri katerem kot koproducent sodeluje tudi Slovenija, napovedujejo kot ljubezensko zgodbo o sovraštvu, ki razkriva vso nestrpnost, predsodke in nesprejemanje drugačnosti.

"Pri politikih je drugače, saj uporabljajo sovražni govor, s katerim najlažje prevzemajo oblast. Nanj pa hitro pozabijo, postanejo strpni in uglajeni. V ljudeh pa ostane. Sovražni govor se nalaga kot mulj in tako se pojavi ob frustraciji ali težavi," je o svojem novem filmu povedal Grlić.

Profesorja zgodovine, geja in zagrizenega Hrvata, ki skrbi za obnemoglega očeta, in policista, ki je Srb, ter medicinsko sestro združi besedilo hrvaške ustave. Tega mora, tako zahtevajo nova pravila, policist znati na pamet, pri čemer mu po sili razmer pomaga profesor.

Takšna in drugačna nestrpnost
Režiserju se zdi ustava dokument, ki izkazuje strpnost in enakost, resničnost razmer v državi pa je popolnoma drugačna. Tudi tokrat je Grlić pri pisanju scenarija sodeloval s priznanim hrvaškim pisateljem Antejem Tomićem. Na začetku sta imela pred seboj le like, ki sta si jih ogledovala z več strani. Ni vsak le fašist, gej, Srb, Hrvat, nacionalist, sta prepričana. Ko sta like razplastila, sta jih, kot temu pravi Tomić, vrgla v "jamo nesreče", iz katere morajo nato splezati.

Tudi tokrat so Grlićevi liki, ne glede na vse, mehki, do njih je ljubezniv in jih pelje skozi grenko in humorno zgodbo. Na koncu prevlada sporočilo, da različnost ni le stanje duha, je pogoj za obstoj družbe.

Več o filmu si lahko pogledate v spodnjem prispevku Uršule Ane Mrežar, TV-kultura.