Glavni vlogi v filmu Dedek uide z vajeti sta pripadli Zacu Efronu in Robertu De Niru. Foto: Cineplexx
Glavni vlogi v filmu Dedek uide z vajeti sta pripadli Zacu Efronu in Robertu De Niru. Foto: Cineplexx
Dedek uide z vajeti
"Tisto, kar zgradi s kritiko družbenega obredja, opolnomočenjem starejših občanov in socialnimi puščicami, so samo redki posrečeni trenutki znotraj plejade ponavljajočih se šal, ki so večinoma na infantilni ravni in na splošno ciljajo zelo nizko." Foto: Cineplexx

Jason po začetnem upiranju privoli v to nalogo, kar pa nemudoma obžaluje. Izkaže se namreč, da je imel pohotni dedek v načrtu predvsem odisejado razvrata, ki jo skuša Jason z vso svojo energijo obrzdati.

Avtorji komedije Dedek uide z vajeti osnovno premiso nadgradijo v do neke mere predvidljivo smer, da potovanje pravzaprav ni bilo namenjeno dedku, ampak vnuku, kar nekaj pove o generacijskih razlikah in ponudi scenaristično možnost za razvoj posameznih likov. A ta pot samospoznavanja deluje znotraj celote malce privlečena za lase, kajti film je zgrajen predvsem iz skrajnega karikiranja in neustavljive poplave vulgarnosti, ki se vali iz dedkovih ust in parade neokusnosti, iz katerih so sestavljeni posamezni prizori.

Ponavljajoče se šale in redki posrečeni trenutki
Od filma, ki v izvirniku nosi naslov Dirty Grandpa, sicer ni pričakovati, da bo deloval ravno v rokavicah, in tudi v politični nekorektnosti gre komedija kar precej daleč. Kar je od režiserja Dana Mazerja, ki se je kalil kot dolgoletni sodelavec Sache Barona Cohena, bolj znanega kot Borat, tudi pričakovati, toda težava je v tem, da v obstreljevanju z obscenostmi le redko zadene tarčo. Tisto, kar zgradi s kritiko družbenega obredja, opolnomočenjem starejših občanov in socialnimi puščicami, so samo redki posrečeni trenutki znotraj plejade ponavljajočih se šal, ki so večinoma na infantilni ravni in na splošno ciljajo zelo nizko.

Živimo v času kvot, ko spolne, rasne, nacionalne in druge manjšine med sabo kar tekmujejo, katera se bo prej in bolj upravičeno počutila zgroženo in užaljeno, tako da ni povsem nezanimivo videti delo, ki se na vse to dobesedno požvižga. Komedija je še eden redkih, če ne kar edini preostali žanr, ki dopušča veliko mero transgresivnosti, toda vprašanje je, ali so tarče kršenja norm v filmu Dedek uide z vajeti prave.

Pri vsem skupaj je še najzanimiveje to, da je bil scenarij pred časom uvrščen na seznam najbolj zaželenih v Hollywoodu in da je trajalo več kot pet let, da so ga uresničili. Danes se zdi, da hoče predvsem obupano izmolsti tisto dokaj svežo formulo, ki sta jo v žanr s spretnim doziranjem huronskega pretiravanja in sofisticiranega humorja prinesla Judd Apatow z generacijskimi komedijami in Todd Phillips s prekrokano trilogijo.

Gorazd Trušnovec, iz oddaje Gremo v kino na 1. programu Radia Slovenija.