Gerard Butler igra znanstvenika, ki ob pomoči brata Maxa (Jim Sturgess) dobi nalogo, da razvozla napako satelitskega progama, beremo v napovedi filma. Foto: Kolosej
Gerard Butler igra znanstvenika, ki ob pomoči brata Maxa (Jim Sturgess) dobi nalogo, da razvozla napako satelitskega progama, beremo v napovedi filma. Foto: Kolosej

/.../ klasični film katastrofe, narejen po preverjenem kopitu tovrstnih filmov iz devetdesetih let, ki kljub igračkanju s tehnologijo bližnje prihodnosti in predvsem veliko bolj grozljivi temi, kot je to v filmu sploh prikazano, ostaja le na patetitiki zgrajena znanstvenofantastična akcijada o tipičnem ameriškem junaku, ki je rešil svet.

Ampak ker je satelitska mreža, ki jo - mimogrede - prek vesoljske ladje upravljajo Američani, delo človeških rok, ima kljub številnim varnostnim ukrepom seveda tudi svojo šibko točko – če jo je mogoče nadzorovati, jo je mogoče tudi "pokvariti" in njen plemeniti namen varovanja vsega človeštva spreobrniti v najgrozovitejše in zelo učinkovito orožje.

Ko se to po zgledu številnih filmov katastrofe iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so Zemlji grozili številni meteorji, vulkani in celo njeno lastno jedro, tudi zgodi, pa na vsem svetu obstaja le en človek, ki katastrofo lahko prepreči. Tudi ta je, kot pravzaprav ves film, preverjeno stereotipen: zagrenjen strokovnjak, sicer najboljši na svojem področju, ki pa nikakor ne zna držati jezika za zobmi in se v običajnih življenjskih položajih, kamor seveda sodi tudi očetovstvo, ne zmore obnašati vsaj približno odraslo.

Še kar prepričljivo ga igra Gerard Butler, ki mu je kljub izrazito hollywoodski potrebi po pretirani patetiki uspelo ohraniti nekaj pristnega in rahlo ciničnega škotskega humorja in je poleg nekaj posameznih, a v splošnem kaosu žal neizpeljanih domislic, kljub vsemu najsvetlejša točka filma, pa čeprav tu in tam kar premočno spominja na Brucea Willisa. A nanj oziroma bolje rečeno na njegovo armageddonovsko reševanje Zemlje v istoimenskem filmu pred skoraj dvajsetimi leti pravzaprav spominja ves Geovihar. S tem da glavnemu junaku tokrat uspe obdržati celo tisto obljubo hčerki, zaradi katere se leta 1998 jokalo kot dež.

V Geoviharju, režijskem prvencu ameriškega scenarista in producenta Deana Devlina, podpisanega pod filme, kot so Zvezdna vrata in Dan neodvisnosti, se poleg Butlerja pojavi še kar nekaj zanimivih imen – Ed Harris, Andy Garcia, Abbie Cornish Jim Sturges. Je klasični film katastrofe, narejen po preverjenem kopitu tovrstnih filmov iz devetdesetih let, ki kljub igračkanju s tehnologijo bližnje prihodnosti in predvsem veliko bolj grozljivi temi, kot je to v filmu sploh prikazano, ostaja le na patetitiki zgrajena znanstvenofantastična akcijada o tipičnem ameriškem junaku, ki je rešil svet. Spet.

/.../ klasični film katastrofe, narejen po preverjenem kopitu tovrstnih filmov iz devetdesetih let, ki kljub igračkanju s tehnologijo bližnje prihodnosti in predvsem veliko bolj grozljivi temi, kot je to v filmu sploh prikazano, ostaja le na patetitiki zgrajena znanstvenofantastična akcijada o tipičnem ameriškem junaku, ki je rešil svet.