Direktorica festivala Lorena Pavlič tudi letos obljublja festival, razpršen med letni kino Manzioli, Kulturni dom, Art kino Odeon in plažo. Brezplačni prostor za kampiranje je pripravljen, cene vstopnic pa ostajajo dovolj nizke, da bodo dostopne kar najširšemu potencialnemu občinstvu. Foto: Kino Otok
Direktorica festivala Lorena Pavlič tudi letos obljublja festival, razpršen med letni kino Manzioli, Kulturni dom, Art kino Odeon in plažo. Brezplačni prostor za kampiranje je pripravljen, cene vstopnic pa ostajajo dovolj nizke, da bodo dostopne kar najširšemu potencialnemu občinstvu. Foto: Kino Otok
Na svoji zemlji
Na svoji zemlji, vojni film, je prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film iz leta 1948. V njem nastopajo naturščiki in slovenski gledališki igralci, za katere je bil to prvi nastop v filmu.

Nisem tradicionalistka ali zagrizeno predana nostalgiji. Z novimi filmskimi tehnologijami prihajajo tudi novi filmski izrazi, ki so zaželeni, nenavadni, takšni skratka, kot jih želimo gledati. Toda dejstvo je, da se s filmskim trakom ravna tako kot v današnjem času z vsem - kar je staro, se vrže stran. Zgodovina ni več pomembna, zgodovina ostane v zgodovini, kar ni res, vsi vemo, da je zgodovina tudi današnjost in današnjost je hkrati zgodovina.

programska vodja festivala, Varja Močnik
Hrvaški režiser Damir Čučić bo na Otoku s svojim celovečernim prvencem Pismo očetu, velikim zmagovalcem lanskega puljskega festivala. Sin snema videopisma očetu, ki mu pod vplivom žganja in drugih substanc pove vse, kar mu doslej ni upal ali hotel, oče besni na drugi strani ... Foto: Kino Otok

Ob torkovi projekciji filma Na svoji zemlji se bosta festivalu pridružila tudi že prva dva gosta, legendarna domača igralca Štefka Drolc in Aleksander Valič.


65 let slovenskega filma, ki so ga predvajali tudi v Cannesu
Pred 65 leti je bil v Baški grapi posnet prvi slovenski igrani zvočni celovečerec - film o uporu primorskih partizanov proti okupatorju Na svoji zemlji (France Štiglic, 1948). Sloves prepričljivih likov in igralskih upodobitev so mu pomagali ustvariti nastopajoči možje in žene, ki so narodnoosvobodilni boj tudi zares občutili. Kot je v knjigi France Štiglic (1983) zapisal Vladimir Koch: "... kakšna je v absolutnem smislu vrednost filma ne glede na izredno navdušenje gledalcev, ki so vselej spontano zaploskali, kadar so prebrali na platnu, da gledajo prvi slovenski umetniški film? Na svoji zemlji je predvsem izredno prisrčno delo, realizirano z veliko ljubeznijo, revolucionarna manifestacija narodne biti."

Bi šli radi po poteh snemanja Na svoji zemlji?
Izkušnjo snemanja in osebni pogled na to bogato dediščino bosta pred projekcijo v Izoli z obiskovalci delila Štefka Drolc in Aleksander Valič, prisotni pa bodo tudi ustvarjalci Tematske poti Na svoji zemlji, Društvo Baška dediščina, ki je s podporo Občine Tolmin lani izročilo filma trajno vrisalo v prizorišča snemanja v vaseh Baške grape. V sodelovanju z društvom Baška dediščina in LTO Sotočje Kobarid - Tolmin za obiskovalce izolske projekcije pripravljajo posebno doživetje - ogled filma bodo lahko nadgradili z brezplačnim izletom in ogledom Tematske poti v soboto, 15. junija.

Celo stoletje skozi oči ženske, ki ga je pomagala krojiti
V polpreteklo zgodovino se je Kino Otok oziral tudi ob srednem večeru. Dokumentarec Ena ženska, eno stoletje (2011) v režiji Želimirja Žilnika, enega najbolj produktivnih, kritičnih in odmevnih filmskih ustvarjalcev s področja nekdanje Jugoslavije, je monumentalen filmski portret stoletnice Dragice Srzentić. V Istri rojena lucidna gospa z neverjetnim spominom, ki je bila med drugim pomemben člen predvojnih intelektualnih krogov kot kaznjenka v času informbiroja, v nasprotju z mnogimi danes ne ustvarja sodobne različice nekdanjih časov; o osmih državah in sistemih, ki jih je preživela, pa pripoveduje z dostojanstvom, brez grenkobe.

Začetek? Film presenečenja
Kako se bodo vrteli letošnji festivalski koluti, bodo nocoj ob 21.30 na brezplačni projekciji prvi preverili domačini. S filmom presenečenja Kino Otok tako za uvod že tradicionalno namenja posebno pozornost lokalni skupnosti, katere podpora je pri organizaciji festivala nepogrešljiva. Med izolskimi prijatelji Kino Otoka je tudi društvo Kvart, ki bo v svoji Knjižnici pod krošnjami na Svetilniku obiskovalcem vse festivalske dni v listanje in branje nudilo bogat izbor filmske literature.

Izbor otoških filmov in avtorjev tudi v Ljubljani
Prav danes bo za prvi okus po Otoku poskrbljeno tudi v prestolnici, kjer bosta otoške projekcije gostila koproducenta Kinodvor in Slovenska kinoteka. Otok v Ljubljani nocoj ob 21.00 v Kinodvoru odpira dobitnik zlatega leoparda na filmskem festivalu v Locarnu, film Jeana-Clauda Brisseauja Dekle od nikoder. V petek, 14. junija, pa Kinodvor vabi na zmenek - ob kultnem desetminutnem avtomobilskem jurišu po pariških ulicah Bil je zmenek (Claude Lelouch), ki mu bo sledil še Vozi! (Nicholas Winding Refn), brezčasni film z Ryanom Goslingom, ki hkrati šokira in zapeljuje s svojo iskreno mešanico surovosti in elegance, eksistencializma in romantike.

Otok v Ljubljani bodo v Kinodvoru sklenili najmlajši: v torek, 18. junija, s predstavitvijo filmov, ki jih bodo izdelali na letošnji delavnici Vesela kamera, od 15. junija pa bosta malčke v programu animiranih filmov navduševala še Pika in Packa (Lotta Geffenblad, Uzi Geffenblad), s katerima se bomo predpremierno srečali v Izoli.

V Slovensko kinoteko bo duh letošnjega Kino Otoka iz Izole prinesel režiser Sylvain George, ki bo 10. junija pospremil projekciji svojih filmov K Madridu – skeleča svetloba! in Okruški (moja usta, moj upor, moje ime). Naslednji dan, 11. junija, bo v Kinoteki na ogled še Zgodba Mikka Niskanena - Režiserjeva pot k človeškosti, ki bo predvajana samo v Ljubljani. V portretnem dokumentarno-kolažnem triptihu se veliki cinefil, filmski publicist in režiser Peter von Bagh poklanja izjemni avtorski figuri finskega filma - režiserju, igralcu in scenaristu Mikku Niskanenu.

Nisem tradicionalistka ali zagrizeno predana nostalgiji. Z novimi filmskimi tehnologijami prihajajo tudi novi filmski izrazi, ki so zaželeni, nenavadni, takšni skratka, kot jih želimo gledati. Toda dejstvo je, da se s filmskim trakom ravna tako kot v današnjem času z vsem - kar je staro, se vrže stran. Zgodovina ni več pomembna, zgodovina ostane v zgodovini, kar ni res, vsi vemo, da je zgodovina tudi današnjost in današnjost je hkrati zgodovina.

programska vodja festivala, Varja Močnik