Vaša ocena: 
Ocena 4,2 od 5 glasov
Ocenite to novico!
| Po naši oceni je to stanje nezakonito. | ||
| Šoltes o primeru, ko je ena oseba opravljala kar tri funkcije. | ||
Računsko sodišče je podalo negativno mnenje glede poslovanja Filmskega sklada in ministrstva za kulturo v letu 2007. Kaj je vplivalo na mnenje sodišča?
Cilj revizije je bil izrek mnenj o pravilnosti poslovanja Filmskega sklada in ministrstva za kulturo ter o smotrnosti poslovanja obeh v obdobju od 28. julija 2006 do 31. maja 2008, s poudarkom na letu 2007.
Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes je poudaril, da je bila revizija za leto 2007 tudi nekakšen "follow up" za leto 2004, ko je Računsko sodišče Filmskemu skladu že izreklo negativno mnenje. Takrat je sodišče skladu podalo kar 20 popravljalnih ukrepov glede delovanja, toda, kot je pokazala revizija za leto 2007, ukrepi niso bili izvedeni, ali pa so bili izvedeni le delno.
Računsko sodišče je ugotovilo, da je Filmski sklad za izbor predlogov za sofinanciranje filmskih projektov, za sofinanciranje akcij za leto 2007 in za sofinanciranje akcij izobraževanja s področja filma za študijsko leto 2006/2007 objavil nepravilen postopek javnega natečaja ter presojo oziroma njihov izbor opravil ob uporabi nepravilnih meril in kriterijev.
Nepravilno je izdajal odločbe o sofinanciranju filmskih projektov ter v sofinanciranje odobril sanacijska sredstva za filmske projekte, ki niso izpolnjevali pogojev za dodelitev sredstev. Še več, tako Šoltes, v enem primeru je sklad filmu dodelil sanacijska sredstva, čeprav niso bila niti zaprošena.
Sodišče je tudi ugotovilo, da Filmski sklad ni popolno sklepal predpogodb o sofinanciranju filmskih projektov, v katerih so določeni pogoji, ki jih morajo producenti izpolniti pred sklenitvijo pogodb o sofinanciranju.
Sklad je sklepal pogodbe o sofinanciranju filmskih projektov, ne da bi bile dokazane zaključene finančne konstrukcije filmov, nakazoval je avanse za filmske projekte, preden je pridobil listine o zavarovanju v projekte vloženih proračunskih sredstev, izplačeval je sredstva producentom, ne da bi pridobil celotna dokazila za izvedbo nakazil.
Sklad ni upošteval v predpisih in pogodbah določenih rokov, v katerih bi morali producenti porabiti sredstva za filmske projekte in v katerih bi morali filmske projekte dokončati.
Nadalje: Filmski sklad ob koncu filmskih projektov ni določal svojega končnega deleža pri filmih, kar zanj predstavlja osnovo za pridobitev prihodkov od filmov. Primer je velika filmska uspešnica Petelinji zajtrk, od katere sklad ni iztržil niti evra.
Nezakonite so tudi pogodbe o zaposlovanju, je nadaljeval Šoltes. Filmski sklad je vršilcem dolžnosti direktorjev sklada izdajal plačila za njihovo delo, ne da bi z njimi sklenil pogodbe o zaposlitvi, pri določitvi njihove plače pa ni upošteval predpisov za direktorje v javnem sektorju. Izplačeval je sredstva po pogodbi o delu, ne da bi bila dela izvršena.
Šoltes je dodal, da je Računsko sodišče na SPIZ poslalo dopis glede v. d. direktorja, ki je ob tem prejemal še pokojnino, na DURS pa je bil naslovljen dopis, ki zadeva dohodke v. d. direktorjev brez pogodb o zaposlitvah. Kriminalistična policija sume kaznivih dejanj že preučuje, je povedal Šoltes.
Primer, ko je ena oseba opravljala kar tri funkcije, v. d direktorja sklada, predsednika nadzornega sveta sklada in direktorja direktorata za medije na ministrstvu za kulturo, je Šoltes komentiral takole: "Po naši oceni je to stanje nezakonito."
Negativno se je Računsko sodišče v letu 2007 izreklo tudi o ministrstvu za kulturo, ki naj bi izvajalo nadzor nad usklajenostjo delovanja sklada z vidika uresničevanja ciljev kulturne politike. Do sredine julija 2007 je ministrstvo za kulturo skladu nakazovalo sredstva za financiranje, ne da bi bil potrjen program dela in letni načrt za leto 2007.
Filmski sklad v letu 2007 ni porabil najmanj 1.066.326 evrov prejetih sredstev iz državnega proračuna, ministrstvo za kulturo kot pristojno za sklad pa ni izvedlo nadzora nad njegovim poslovanjem, saj ni opravilo poračuna prejetih in porabljenih sredstev oziroma ni izvedlo pregleda porabe sredstev.
In da, Tu pa tam je primer filma, ki sicer privleče in zadovolji nekaj ljudi pred ekranom na deževen dan, vendar je umetniška vrednost izdelka zelo nizka.
JoshauBoy, nimaš torbe in kolesa..
Rešitev je v sreči, ki morda nekoč doleti kakšno bitje v Sloveniji, da mogoče kdaj naredi nekaj kar bo nekaj povedalo in izražalo.
Nasploh pa me moti vse pogostejša raba izraza "filem". Kakšen filem, lepo vas prosim, pravilno slovensko je "film".
Upajmo na lepše čase našega filma.
Najbrž nisem pri koritu visoko posvečenih avtohtonih slovenskih kulturnih svinj.
Predvidevam da ima teta ministrica toooliko dela na ministrstvu za "istraživanje ruda i gubljenje vremena", da se ven ne vidi. Direktor na skladu pa tudi! Oba najbrž dobita vsaki dan 2 milijona mailov in dopisov tako da res nimata časa odgovarjat nam navadnim smrtnikom.
V takem poraznem stanju slovenska kultura ni bila NIKOLI v času bivše Juge.