Po besedah Ive Kranjc, ki je na mestu predsednice nasledila Igorja Koršiča, se bo društvo poleg drugih že ustaljenih nalog, kot so podeljevanje nagrade Metoda Badjure, podeljevanje zlatih rol filmom, ki imajo nad 25.000 gledalcev, dodeljevanje štipendij in predlaganje nacionalnih filmov za oskarja in organizacija kulturnih dogodkov, morda v prihodnje tudi Festivala slovenskega filma, zavzemalo predvsem za vzpostavljanje kulturnega dialoga s strokovno javnostjo, poroča časopis Delo.
Kot še pravi, ima društvo pomembno vlogo tudi na polju komunikacije med strokovnimi sodelavci, ki je bila zaradi preteklih težav društva prekinjena.
DSFU se je doslej financiral zlasti iz članarin trenutno 183 članov, na razpisih filmskega centra pa je kandidiral za paritetna sredstva. Nekdanji predsednik Koršič vidi rešitev v tem, da se društvo financira po modelu društva pisateljev, ki je subvencionirano na podlagi štiriletnega programa, saj le tak model financiranja omogoča kontinuirano delo.
Politike je treba prepričati, da film ni strošek
DSFU je bil pred nedavnim dejaven pri ustanovitvi Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (AIPA), sodeloval je pri sprejemanju novega filmskega zakona, pri čemer so filmski ustvarjalci dosegli večinsko zastopanost stroke v organih novega filmskega centra. Društvo si je tudi v naprej kot pomembno nalogo po Koršičevih besedah zadalo prepričati politike, da film ni strošek, temveč gospodarsko in kulturno pomembna priložnost za državo, vendar je za to potrebna dejavna filmska politika.
V zadnjem času se je na filmskem društvu pojavilo več društev, ki povezujejo filmarje. DSFU išče pravno podlago, da bi se društva povezala v skupnem cilju, poenotena uveljavljala skupne interese, vendar ohranila samostojnost. Prizadevajo si tudi, da bi se Združenje dramskih umetnikov Slovenije pridružilo DSFU-ju, ki bi tako postal krovna zveza filmskih ustvarjalcev.