Avtorji filma so pred kamero povabili ključne politike, ki nosijo odgovornost za izbris. Odzvala sta se takratni predsednik vlade RS in današnji evropski poslanec Lojze Peterle, ki še vedno dvomi v sintagmo
Avtorji filma so pred kamero povabili ključne politike, ki nosijo odgovornost za izbris. Odzvala sta se takratni predsednik vlade RS in današnji evropski poslanec Lojze Peterle, ki še vedno dvomi v sintagmo "izbris", in takratni državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Slavko Debelak, ki trdi, da je bil izbris vse do odločbe Ustavnega sodišča zakonit. Igor Bavčar, takratni notranji minister, ni želel dati izjave. Foto: www.emotionfilm.si
Dolge počitnice
"V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži," je o namenu filma povedal režiser Damjan Kozole. Foto: www.emotionfilm.si

V dokumentarnem filmu svojo zgodbo pripovedujejo Aleks, Katarina in Nisveta, ki so se nič hudega sluteč znašli v položaju, ki jim je praktično odvzel 20 let njihovega življenja. "Moj osnovi koncept filma je bil, da so bile te osebe takrat, ko so bile izbrisane, mladoletne in da tudi formalno niso mogle zaprositi za državljanstvo, saj morajo do 18. leta te zadeve urejati starši ali skrbniki," je za časnik Dnevnik povedal Kozole in dodal: "To so bili otroci, ki so se znašli v nekem vrtincu zgodovine in bodisi niso znali odreagirati ali pa niso niti vedeli, da morajo odreagirati na določen način."

Večina le sledi direktivi "čredovodje"
S tem filmom je režiser želel, kot je dejal, vsaj malo spremeniti pogled na izbrisane. Splošna slovenska predstava o izbrisanih je namreč še vedno ta, da so to ljudje, ki zavračajo vse, kar je slovenskega, ki se niso naučili in se niti ne želijo naučiti slovensko, ki še vedno upajo, da se bo nekaj zgodilo in da se bomo na koncu vrnili v Jugoslavijo. V resnici pa gre večinoma za ljudi, ki iz različnih razlogov takrat niso ali še pogosteje niso mogli odreagirati. "Zagotovo so med izbrisanimi tudi ljudje, ki so kalkulirali in imeli neke svoje namene, nikogar ne opravičujem, vendar je moja izkušnja ta, da se je večina teh ljudi znašla v situaciji, ko niso vedeli, kaj narediti, in so jih zato "dobili po glavi"," je režiser še povedal za Dnevnik.

Kozole je za Dnevnik povedal tudi, da je pri izbrisanih položaj popolnoma enak kot pri drugih stvareh, ki v naši državi predstavljajo problem. Razdeljeni smo na dva dela in večina se dejansko ne sprašuje po vsebini, ampak se ravna le po direktivi "čredovodje". Desnica po režiserjevem mnenju sploh noče slišati o problemu, medtem ko je bila levica, ki se načeloma zavzema za rešitev tega problema, v resnici v tem času dolga leta na oblasti, a stvari prav tako ni uredila, kot bi morala. "Nekatere izjave tako zelo dobro predstavljajo realno sliko Slovencev. Še nekaj let nazaj smo živeli v iluziji, da smo odprta, tolerantna, demokratična družba, v resnici pa znamo biti ekstremno nestrpni do drugačnosti, znamo biti šovinisti in v resnici nismo nič boljši od drugih," je dejal Kozole.