V nedavnem intervjuju za ameriško revijo Hollywood Reporter je trikratni oskarjevec Robert Richardson, ki je kot direktor fotografije sodeloval pri Tarantinovem novem spektaklu Osovraženih osem, potožil, da vseprisotnost posebnih učinkov v sodobni kinematografiji pomeni, da direktorji fotografije, ki se naslanjajo na tradicionalni pristop, "že v izhodišču niso več v enakovrednem položaju". Richardson, ki je za Tarantinovo krvavo komorno dramo nominiran za oskarja, je film posnel s popolnoma nedigitalnim postopkom.

Na diametralno nasprotni strani spekra je, denimo, dobitnik oskarja za fotografijo leta 2013, Claudio Miranda, ki je Pijevo življenje posnel z goro računalniške magije, ki je pričarala tigra v čolničku sredi odprtega morja.

"Trenutno izhodiščne možnosti sploh niso enake," opozarja Richardson. "Ogromnega dela tega, kar gledalci gledajo, sploh ni posnel direktor fotografije, ampak je bilo ustvarjeno na računalniku, v sodelovanju z režiserjem in direktorjem fotografije".

Se pa Richardson, ki je oskarje dobil za filme JFK, Letalec in Hugo, zaveda, da bi člani Akademije v nekaterih primerih težko ugibali, kateri detajli filma so bili dodani v poprodukciji in kateri dejansko posneti. "Dilema je v tem, kako to definirati? Zelo težko je določiti, kakšen odstotek popravkov film spremeni iz "klasično" posnetega v film z digitalnimi učinki".

"V poprodukciji lahko ustvariš, kar ti pade na pamet"
Za Hollywood Reporter je komentiral tudi Ed Lachman, direktor fotografije pri lezbični drami Carol, prav tako nominiran za oskarja. "Vse težje in težje je ločevati med tem, kaj je avtentična fotografija in kaj so digitalni učinki. Umetno se da poustvariti osvetlitev. Če imaš čas in denar, lahko v poprodukciji narediš kar koli. Tukaj ni preprostih odgovorov. Vsak film je svet zase."

Nekoč sta dve nagradi za fotografijo že obstajali, zakaj ne spet?
Do leta 1967 je Akademija podeljevala dve nagradi za filmsko fotografijo: eno za črno-bele filme in eno za filme, posnete v barvah - precedens za "deljeno" nagrado torej že obstaja. Ugledna organizacija American Society of Cinematographers priznava, da so že razmišljali o posebni nagradi za filme, posnete s posebnimi učinki, a da člani ne morejo doseči konsenza.

Oskarjevec John Seale, ki je letos za oskarja nominiran s Pobesnelim Maxom, stoji na nasprotnem bregu: "Ne verjamem, da lahko kar dodamo novo kategorijo. Pojem "filmska fotografija" mora zajemati ves ustvarjalni proces, od negativa do poprodukcije, kot eno samo enoto."

Oskarje bodo v losangeleškem gledališču Dolby podelili konec naslednjega tedna, 28. februarja. Trenutno v kategoriji fotografije na stavnicah vodi Emmanuel Lubezki, ki je nominiran za svoj prispevek k Povratniku. Lubezki je sicer oskarja dobil že lani (Birdman) in tudi predlani (Gravitacija).