Zdravko Barišić se je rodil 28. septembra 1938 v Zenici v BiH-u in se leta 1945 preselil v Slovenijo. Foto: SFC
Zdravko Barišić se je rodil 28. septembra 1938 v Zenici v BiH-u in se leta 1945 preselil v Slovenijo. Foto: SFC

Zdravko Barišić je z izvirnim avtorskim pristopom kot režiser ustvaril impozanten opus 26 kratkih filmov in se z njimi z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega filma, med drugim beremo v utemeljitvi.

Barišić je bil dejaven tudi kot filmski animator, scenarist in producent. Po osnovni izobrazbi je sicer inženir, vendar je že v mladih letih vzljubil likovno upodabljanje in tako se je kot samouk najprej preskušal v grafiki, tuširanju in slikanju z oljem, pozneje je prešel tudi na strip.

Nagrada nosi ime po režiserju in avtorju prvega slovenskega celovečernega igranega zvočnega filma Na svoji Zemlji Francetu Štiglicu. Na torkovi podelitvi bo Društvo slovenskih režiserjev razkrilo tudi dobitnike nagrade Štigličev pogled za najboljšo režijo posameznega avdiovizualnega dela, ki so ga prvič javno predvajali lani. Foto: Radio ARS/Arhiv Tuga Štiglica
Nagrada nosi ime po režiserju in avtorju prvega slovenskega celovečernega igranega zvočnega filma Na svoji Zemlji Francetu Štiglicu. Na torkovi podelitvi bo Društvo slovenskih režiserjev razkrilo tudi dobitnike nagrade Štigličev pogled za najboljšo režijo posameznega avdiovizualnega dela, ki so ga prvič javno predvajali lani. Foto: Radio ARS/Arhiv Tuga Štiglica

Prvi zlati medved Berlinala za kak slovenski film
S filmsko animacijo se je začel spoznavati in ustvarjati kratke zgodbe v letu 1974, sčasoma pa je postal eden najuspešnejših slovenskih avtorjev kratkega filma, tako igranega kot animiranega. Večina njegovih filmov pa v ospredje postavlja ontološke teme.

Na festivalu jugoslovanskega dokumentarnega in kratkometražnega filma v Beogradu je za filma Prilagajanje (1987) in Oblast (1987) prejel veliki medalji. Animirani film Oblast pa je leta 1988 na berlinskem filmskem festivalu kot prvi slovenski film prejel zlatega medveda in bil predlagan za nominacijo za oskarja. V filmu Oblast je uporabljena kolažna tehnika, simboli so izrezani in nalepljeni v knjigo, vse drugo je animirana črta in pikselirana avtorjeva roka, ki jo riše.

"Pozlatitvi" na Berlinalu je sledila odločitev za profesionalno ukvarjanje s filmom, tej pa pridobitev statusa svobodnega umetnika. S filmskima ustvarjalcema Bojanom Jurcem in Konradom Steinbacherjem je leta 1990 ustanovil podjetje ARF (Atelje za risani film).

Za Balkan prirejena različica ruske rulete
Barišićev kratkometražni igrani film Balkanska ruleta (1997) je bil leta 1998 uvrščen v tekmovalni program festivalov v Cannesu in Hongkongu. Gre za triminutni film v treh kadrih o za Balkan prirejeni različici ruske rulete – v revolverju je namreč vseh šest nabojev. Prvi in zadnji kader od zgoraj prikazujeta mizo, na katero po strelu pade eden izmed obeh udeležencev. Režiser tako s skromnimi sredstvi spregovori o težavah, tegobah in ranah Balkana, ki so bile tedaj kronološko sicer bližje neslavni vojni, a tudi danes niso prav nič manj aktualne.

Nagrade tudi v novem tisočletju
Leta 2001 je film Srdjana Vuletića Hop, skip and jump (2000) na berlinskem festivalu prejel nagrado panorama newyorške filmske akademije za najboljši kratki film. Scenarist je bil Barišić, ki je za isti film leto prej na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado za najboljši scenarij, še beremo v utemeljitvi nagrade.

Nagrado, poimenovano po režiserju in avtorju prvega slovenskega celovečernega igranega zvočnega filma Na svoji Zemlji Francetu Štiglicu, bodo Zdravku Barišiću podelili 19. februarja v Slovenski kinoteki.