Prvi celovečerni igrani film Igorja Mirkovića Nočne ladje (Noćni brodovi) namesto o prvi ljubezni pripoveduje o zadnji. Ljubezen se nepričakovano razvije med Heleno in Jakovom, ki se srečata v domu za upokojence in neke noči kot najstnika preskočita ograjo ter pobegneta v noč in se podata na noro avanturo.
Kot zapiše režiser, je želel posneti "film s čistimi in jasnimi čustvi; film, ki slavi ljubezen in v katerem so ljudje dobri". Film je zanj tudi posvetilo zelo romantičnemu prizoru, zaradi katerega se je zaljubil v film - prizoru iz filma Čudež v Milanu, v katerem siromaki, ki so ostali brez kakršnega koli izhoda, na metlah poletijo v nebo.
Jakov in Helena se situaciji brez prihodnosti, kot pogosto razumemo življenje v domu za upokojence, še ne predata popolnoma. Ko pobegneta iz doma za upokojence, ju čaka noro popotovanje, na katerem nista spala tri dni in tri noči. "Nočne ladje so zmagoslavje ljubezni. /.../ lepa, modra in zabavna lekcija o človečnosti, ki je nikakor ne smete zamuditi," je v Slobodni Dalmaciji zapisal Ante Tomić, ki je v prispevku zapisal tudi osebno navdušenje ob "nežni, neobičajno in skrajno očarljivi filmski romanci Ane Karić in Radka Poliča".