Marcel Štefančiča si je zadal cilj, da skoraj vse filme, ki so nastali v obdobju med letoma letoma 1967 in 1977, vključi v eno knjigo. Foto: MMC RTV SLO
Marcel Štefančiča si je zadal cilj, da skoraj vse filme, ki so nastali v obdobju med letoma letoma 1967 in 1977, vključi v eno knjigo. Foto: MMC RTV SLO

Filmi novega Hollywooda – h'woodske renesanse, h'woodske revolucije ameriškega novega vala – so bili nevarni, srhljivi in nepredvidljivi. Generacijski. Antigeneracijski. Junaki so bili dvoumni, nestabilni, psihedelični in neprilagodljivi. Konformizem se je umaknil negotovosti, tesnobi, oklevanju in fatalizmu.

Odlomek iz Štefančičeve knjige Zadnji film
V obdobju, ki ga Štefančič obravnava v svojem delu, je nastal tudi kultni film Boter.

V delu, ki je izšla pri založbi UMco, se je slovenski filmofil na nekaj manj kot 900 straneh, razdeljenih v dve knjigi, osredotočil predvsem na manj znane, a za obravnavano obdobje pomembne izdelke.

Kot pojasnjuje avtor, je za nastanek dela kriva jeza, ki jo je občutil ob prebiranju kar nekaj temu obdobju posvečenih knjig, ki pa so po njegovem mnenju narejene po istem kopitu in so "igranje okrog praznine."

O skoraj vseh filmih obravnavanega desetletja
Kot je povedal, omenjajo vse te knjige iste filme, medtem ko manjkajo tisti, ki so nastali na podeželju in niso bili nikoli predstavljeni v večjih mestih, kjer je delovala večina kritikov. To je bil tudi razlog, da se niso uvrstili v tedanje kanone, čeprav so bili ravno ti filmi tisti, ki so ustvarili vzdušje tistega časa. Pri pisanju je Štefančiča vodil cilj, da skoraj vse filme, ki so nastali v omenjenem obdobju, vključi v eno knjigo in tako je na kupu zbral kar 350 naslovov.

Od učbenika do obveznega branja filmoljubcev
V založbi UMco predstavljajo še Knjigo o filmu Pam Cook, ki jo je v slovenščino prevedlo deset prevajalcev, uredil pa jo je Samo Rugelj. Po njegovih besedah smo Slovenci prvi na svetu, ki lahko tretjo izdajo knjige prebiramo v svojem jeziku. Gre za delo priznane strokovnjakinje s področja filma Pam Cook, ki je prvič izšla leta 1985, nato pa še 1999. Tretja izdaja se naslanja na izsledke predhodnih, obenem pa raziskuje aktualno vznemirljivo dogajanje na področju filmografije.

Prevajalsko ekipo je sestavljal tudi filmski publicist Zdenko Vrdlovec, ki je na predstavitvi med drugim povedal, da je bila knjiga zamišljena kot literatura za študij filma na britanskih fakultetah. Tretja, dopolnjena izdaja pa je po njegovem mnenju dokaz, da je lahko tudi navaden učbenik zanimiv za širše občinstvo.

Na več kot 600 straneh je zbrana filmska zgodovina, predstavitev filmske tehnologije, svetovna kinematografija in žanri. Prav tako pa raziskuje pojem avtorstva v filmski umetnosti in razvoj filmske teorije.

Slovenska kinoteka pripravlja ...
Pri obeh delih je kot sozaložnik sodelovala Slovenska kinoteka, ki naj bi do konca leta pod svojim okvirom predstavila še tri knjige, med njimi prevod dela Louisa Gianettija z naslovom Kako razumeti filme.

Filmi novega Hollywooda – h'woodske renesanse, h'woodske revolucije ameriškega novega vala – so bili nevarni, srhljivi in nepredvidljivi. Generacijski. Antigeneracijski. Junaki so bili dvoumni, nestabilni, psihedelični in neprilagodljivi. Konformizem se je umaknil negotovosti, tesnobi, oklevanju in fatalizmu.

Odlomek iz Štefančičeve knjige Zadnji film