Film
(1)
Michael Shannon
Michael Shannon je prepričal že v vlogi bizarnega policista, gorečega konservativnega katoličana , ki je skrenil s poti v seriji Boardwalk Empire, intenzivna vloga je sledila tudi v Zaklonišču, v filmu The Iceman igra kompleksno vlogo poklicnega morilca. Foto: EPA
       Tisto, kar imam rad, je stalno napredovanje in učenje o svetu in družbi, vsaka nova vloga je nova življenjska lekcija. To me zelo veseli in izpolnjuje. Vsaka vloga je kot nova diploma iz življenja ...       
 Michael Shannon
The Iceman
Michael Shannon igra zloglasnega morilca Richarda Kuklinskega, ki je med letoma 1970 in 1985 v New Yorku in njegovi okolici ubil več kot sto ljudi. Umrl je v zaporu leta 2006. Foto: Imdb
       Mislim, da vsega njegovega življenja in značaja ne moremo zreducirati samo na negativno, psihopatsko in morbidno. Ko so ga intervjuvali v zaporu, je razlagal, da ničesar ne čuti, da mu ni žal za to, kar je storil, ampak to je zgolj igra, način zaščite. Ko ugasnejo luči v samici, zre v strop in razmišlja, kako je sebi in svoji družini uničil življenje.       
 Michael Shannon o morilcu Richardu Kuklinskem
Michael Shannon
Film The Iceman je ekipa predstavljala že na nedavnem filmskem festivalu v Benetkah. Foto: EPA
Michael Shannon
"Kot igralec ne kopljem globoko, ne iščem kompleksnih čustev … Vse je v detajlih in v najboljšem načinu pripovedovanja zgodbe. Pomemben nisem jaz, ampak zgodba." Foto: EPA
Michael Shannon
V Zaklonišču igra Shannon lik nervoznega Curtisa, obsedenega z grajenjem zatočišča pred tornadom. Foto: Imdb

Dodaj v

Michael Shannon: Za igralca je najslabše, ko je prepričan, da že vse obvlada

Pogovor z ameriškim igralcem
12. september 2012 ob 11:51
Toronto - MMC RTV SLO

Michael Shannon pusti vtis nenavadne pojave. V celotnem pogovoru z novinarji na zgodnje ponedeljkovo popoldne v Torontu je sklonjene glave in s čudaškim pogledom gledal v stol napol odprtih oči ter med odgovori na vprašanja le redko dvignil glavo.

Morda se (tudi) zato ne čudimo nad njegovim zanimanjem za neobičajne, ekscentrične like, kakršni so tisti v filmih Williama Friedkina (Bug) ali Jeffa Nicholsa (Take Shelter). Podobno velja za serijskega morilca Richarda Kuklinskega v filmu The Iceman, ki je bil tudi povod, da smo z novinarji na filmskem festivalu v Torontu srečali s to novo ameriško igralsko veličino.

V filmu The Iceman igra tudi Winona Ryder. Vabljeni k branju pogovora z igralko.

Ko Michael Shannon igra serijskega morilca, ta ni samo eden od običajnih tovrstnih manijakov. Richard Kuklinski je bil pošast posebne vrste - družinski človek, ljubljeni mož in nežen oče, ki je med letoma 1970 in 1985 v New Yorku in njegovi okolici ubil več kot sto ljudi! Pravi morilec je umrl v zaporu leta 2006, ne da bi dočakal ekranizacijo svojega bizarnega življenja. "Igralec po definiciji živi dvojno življenje, v službi je ena oseba, zasebno je tisto, kar je," nam je povedal Michael Shannon, ko smo ga vprašali o dvojnem življenju poklicnega morilca, ki ga igra v filmu in povezavi tega z igralskim poklicem.
"Mislim, da je vzporejanje z življenjem Kuklinskega v tem kontekstu smiselno. Ni mi težko pustiti lika na snemanju, preprosto se izključim, nisem obseden z likom, ki ga igram. Med delom se pretvarjamo, da smo nekdo drug, nato pa gremo k ženi in otrokom ter medtem nikogar ne ubijemo! (smeh). Če dobro 'oddelamo' lik, ga ni težko odmisliti, torej ga pustiti na snemanju, če pa tega nismo storili, bomo o njem razmišljali tudi potem, ko se ugasnejo kamere ..."

Je mogoče imeti 'rad' lik, kakršen je Richard Kuklinski? Jasno nam je, da ga kot profesionalec obožujete, saj je prava dragocenost za vsakega ambicioznega igralca ...
Življenje je kompleksen pojav in težko je vsa čustva in nianse enega življenja vpeljati v uro in pol ali dva filma. Da lahko interpretiramo lik, ga je treba razumeti, to pomeni gledati svet z njegovimi očmi, kar ni enostavno. A še težje je to videnje prepričljivo prenesti občinstvu. To velja za vsak lik, ki ga igram. Zamislite si človeka, ki je hladnokrvni morilec, a obenem sposoben neizmerno ljubiti svojo družino, otroke in ženo. To seveda ne pomeni, da se strinjam z njegovimi zločini, lahko pa razumem njegovo bolečino, žalost, muko in osamljenost. Mislim, da vsega njegovega življenja in značaja ne moremo zreducirati samo na negativno, psihopatsko in morbidno. Ko so ga intervjuvali v zaporu, je razlagal, da ničesar ne čuti, da mu ni žal za to, kar je storil, ampak to je zgolj igra, način zaščite. Ko ugasnejo luči v samici, zre v strop in razmišlja, kako je sebi in svoji družini uničil življenje.

Zdi se, da vas privlačijo psihološko bolj zapletene vloge, zelo intenzivni liki ...
Ne vem. Sem zelo občutljiva oseba, mislim, da je ironično, da je ta 'intenzivnost' likov, ki jih igram, v bistvu stranski produkt moje prevelike občutljivosti do zunanjega sveta in ljudi, situacij in pojavov ... Niti sam ne vem. Nikoli ne poskušam biti 'intenziven' v svojih likih, vedno preizprašam lik, situacijo, okoliščine, kontekst in nato poskušam biti prepričljiv v interpretaciji lastnega razumevanja vsega tega. Vse drugo je vključeno in tu je intenzivnost posledica tega, ni moja zavestna odločitev.

Gledate svoje filme? Vam je gledanje samega sebe s položaja gledalca tuje?
Gledam jih, ja, ni se mi težko videti na zaslonu. Zelo dolgo opravljam ta poklic, zato mi ni neobičajno. Rad pogledam svoje filme tudi zato, da bi opazil nianse, morda napake, ki sem jih napravil, iz katerih se lahko kaj naučim, da bi bil naslednjič boljši.

Pa opazite napake, se učite iz njih?
Mislim, da se. Vedno je lahko boljše in vedno se lahko naučimo kaj novega. Najpomembnejše so izkušnje. Spominjam se svojega prvega filma, ko še nisem vedel, kako vse to deluje. Režiser se je drl name, jaz sem bil videti trapasto in izgubljeno ... Pomislil sem, da nimam kaj iskati v tem poslu, a minilo je dvajset let in sem še vedno tu, boljši in bolj samozavesten. Naučiš se malenkosti in detajlov, kaj pomeni življenje v tem poklicu, kako v vlogi igralca povedati zgodbo, obenem pa tudi, kako sam sebe gledati na zaslonu in kako se učiti iz lastnih napak. Tisti, ki pravijo, da se ne morejo gledati, nimajo dovolj poguma, da bi se soočili s svojimi napakami.

Sliši se zelo preprosto ...
Ne pravim, da je enostavno, vse je stvar izkušnje. Kot igralec ne kopljem globoko, ne iščem kompleksnih čustev, kot se zdi. Vse je v detajlih in najboljšem načinu pripovedovanja zgodbe. Pomemben nisem jaz, ampak zgodba. Za cilj si vedno postavim pripoved zgodbe, ne beljenje glave o sebi in svoji igri. Ni pa vedno enostavno, saj kdaj nisem prepričan, ali sem dobro opravil. Vendar to je tudi dobro, da se venomer preizprašujemo. Za igralca je najslabše, ko 'zaspi, ker je prepričan, da se je vsega in naučil in vse obvlada.

Kdaj ste ugotovili, da vas kliče igralski poklic?
V srednji šoli. Nisem se ukvarjal s športom kot večina mojih vrstnikov. V teh letih sem bil majhen in debelušen, šele pozneje sem zrastel in shujšal, zato sem se odločil za igro kot svobodno aktivnost. Igral sem v šolskih predstavah in ugotovil, da v tem uživam in da me igra privlači.

Še vedno uživate v igri? Vas je začetno navdušenje popeljalo do poklica, ki vas zadovoljuje in s katero se preživljate?
Še vedno uživam v igri, tako v gledaliških kot filmskih vlogah, čeprav gre za različna medija. Igralstvo je zelo zahteven poklic z veliko izzivi. Tisto, kar imam rad, je stalno napredovanje in učenje o svetu in družbi, vsaka nova vloga je nova življenjska lekcija. To me zelo veseli in izpolnjuje. Vsaka vloga je kot nova diploma iz življenja ...

Iz Toronta za MMC Stjepan Hundić

Prijavi napako
Komentarji
Chief.117
# 12.09.2012 ob 19:21
V filmih 'The Shelter' pa 'Revoulionary Road' je odlično odigral. Super igrauc! :)
Kazalo