Režiser Majid Majidi je pri načrtovanju filma sodeloval z ekipo zgodovinarjev in arheologov, da bi kar najbolj verodostojno predstavil Mohamedovo življenje. Foto: Wikipedia
Režiser Majid Majidi je pri načrtovanju filma sodeloval z ekipo zgodovinarjev in arheologov, da bi kar najbolj verodostojno predstavil Mohamedovo življenje. Foto: Wikipedia

Posnetih je bilo že 200 filmov o Jezusu Kristusu, sto takih, v katerih se posredno ali neposredno pojavi Mojzes, 42 filmov o Budi - in en sam o Mohamedu. To je naravna gesta predstavljanja naše kulture.

Majid Majidi (na novinarski konferenci v Montrealu)
replika Meke v Iranu
Film Mohamed, božji glasnik so večinoma posneli v Iranu, kjer so postavili tudi do potankosti izdelano repliko Meke. Foto: AP
Replika Meke v Iranu
Snemanje je obiskal celo iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, kar je bila zelo velika gesta podpore. Foto: AP
Majid Majidi
Majid Majidi je Iranu prvo nominacijo za tujejezičnega oskarja v zgodovini prinesel leta 1998, s filmom Nebeški otroci. Kipec je sicer tisto leto domov odnesla Italija (z Benignijevim Življenje je lepo). Foto: AP

Spektakel Mohamed, Božji glasnik, ki je nastal s pomočjo državnih sredstev, je režiral za tujejezičnega oskarja nominirani mojster Majid Majidi. S proračunom 40 milijonov dolarjev je to najdražji iranski film v zgodovini.

"Film sem sklenil posneti, da bi se z njim zoperstavil novemu valu islamofobije na Zahodu. Zahodnjaška interpretacija islama je polna nasilja in terorizma," je Majidi izjavil za konservativni iranski časopis Hezbollah Line.

Skoraj tri ure dolg film, ki je šele prvi del načrtovane trilogije, tematizira predvsem prerokovo otroštvo. Ker tako narekuje muslimanska vera, njegovega obraza na platnu nikoli ne vidimo: kamera ga snema od zadaj, včasih kaže samo njegovo senco in podobno. (Za vsak primer vseeno nočejo javno razkriti identitete dečka v naslovni vlogi.) Italijanski direktor fotografije, oskarjevec Vittorio Storaro, je tako priredil kamero steadicam, da film dokumentira tudi fantov zorni kot.

Ne moreš biti pijanec v enem filmu in prerok v drugem
Islamski center Al Azhar v Egiptu, najprestižnejša institucija sunitskih muslimanov, s takimi kompromisi ni zadovoljen: Iran pozivajo, naj film umakne iz kinematografov. "To vprašanje je že rešeno. Šeriatski zakon prepoveduje upodabljanje prerokov," je bil nedvoumen dekan fakultete za islamsko teologijo, Abdel Fatah Alavari. "V islamu ni dovoljeno, da bi nekdo (igralec) imel nasprotujoče si vloge: enkrat ga lahko vidimo kot slepega pijanca, drugič ženskarja ... in potem upodobi preroka. To je nedopustno."

Regionalno rivalstvo med sunitsko velesilo Savdsko Arabijo in šiitskim Iranom je v zadnjih desetletjih še zaostrilo vzajemno sumničavost med pripadniki različnih vej islama. Savdska Arabija, kjer se je islam pred več kot 1.400 leti rodil, obstoja filma za zdaj še ni komentirala.

Vsa nasprotovanja so na politični, ne na umetniški fronti
"Večina odzivov je bila politične narave,"
je za Reuters komentiral Sami Jusuf, ena največjih glasbenih zvezd v islamskem svetu, ki je odpel glasbeno podlago filma. "Prepričan sem, da ga ljudje, ki film kritizirajo, še niso videli. Nasprotujejo mu samo zato, ker je kulturni izvozni proizvod Irana." "Škoda" se mu zdi, da doslej obstajata le dve visokoproračunski produkciji o Mohamedovem življenju, medtem ko obstaja neverjetna količina filmov o Jezusu Kristusu.

Od Satanskih stihov do Charlie Hebdoja
Upodobitve Mohameda, ki so jih muslimani označili kot bogokletne, so bile v preteklosti že večkrat povod za nasilne izgrede. Gotovo ni treba posebej spomniti na karikature, ki jih je danski časopis objavil v letu 2005; v nasilnih protestih, ki so sledili, je umrlo veliko ljudi, napadana so bila veleposlaništva, številni potrošniški izdelki pa bojkotirani. Islamistična militanta sta na uredništvu francoskega satiričnega časnika Charlie Hebdo ustrelila 12 ljudi; šlo je za maščevanje "bogokletnih" ilustracij Mohameda.

Ozremo se lahko seveda še dlje v preteklost: zdaj že pokojni iranski voditelj je leta 1988 izrekel fatvo, poziv k usmrtitvi pisatelja Salmana Rushdieja, ki naj bi v svojem romanu Satanski stihi bogokletno tematiziral islam in njegovega preroka.

Prvi (in doslej edini) film o Mohamedu je nastal v šestdesetih
Mohamed, Božji glasnik bo šele drugi igrani celovečerec o preroku. Prvi je bil leta 1967 The Message, ki ga je režiral Sirec Mustafa Al Akad; Mohamedovega strica Hamzo je takrat igral Anthony Quinn. Tudi takrat v kadru nikoli nismo videli Mohamedovega obraza, a so bili številni muslimani kljub temu ogorčeni. Akad je leta 2005 umrl v samomorilskem napadu v Amanu, ni pa znano, ali je bil napad povezan s filmom.

Meka v Iranu
Film Mohamed, božji glasnik so večinoma posneli v Iranu, kjer so postavili tudi do potankosti izdelano repliko Meke. Prizore s sloni so posneli v Južni Afriki - Indija ekipi namreč ni odobrila prošnje za delo, ker so se bali jeznih odzivov muslimanskih držav. Snemanje je obiskal celo iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, kar je bila zelo velika gesta podpore.

Kanadska premiera je minila mirno
Film so distributerji v 143 iranskih kinematografov poslali 27. avgusta, na isti dan, ko je doživel premiero na festivalu v Montrealu (v Kanadi se je pred dvorano zbralo nekaj protestnikov s transparenti, sicer pa je dogodek minil brez incidentov). Predstavnik ene izmed kinodvoran v Teheranu, ki želi ostati neimenovana, pravi, da je film trenutno po gledanosti pometel z vso konkurenco.

Posnetih je bilo že 200 filmov o Jezusu Kristusu, sto takih, v katerih se posredno ali neposredno pojavi Mojzes, 42 filmov o Budi - in en sam o Mohamedu. To je naravna gesta predstavljanja naše kulture.

Majid Majidi (na novinarski konferenci v Montrealu)