Bivalno kolo Potočnikove vesoljske postaje. Foto: Simon Zajc/Noordung.Vesolje.net
Bivalno kolo Potočnikove vesoljske postaje. Foto: Simon Zajc/Noordung.Vesolje.net
Herman Potočnik Noordung
Herman Potočnik - Noordung je že leta 1928 predstavil svojo vizijo orbitalne vesoljske postaje in izračunal orbite za geostacionarne satelite. Foto: Noordung.Vesolje.net
Herman Potočnik Noordung: Vesoljska postaja.

Film Noordung je 55 na prvem programu Televizije Slovenija predstavil Hermana Potočnika - Noordunga, pionirja vesoljskih potovanj, ki je med drugim izračunal tudi orbite za geostacionarne satelite, brez katerih si danes skoraj ne moremo več predstavljati življenja. So namreč ključnega pomena za brezžično telefonijo in satelitsko prenašanje TV-slike. Dokumentarec po scenariju Andraža Pöschla in v režiji Slavka Hrena je med drugim razkril še eno enigmo - izvor Potočnikovega vzdevka.

Več kot dovolj razlogov za film
Filmski portret Hermana Potočnika - Noordunga je prišel na spored pravi čas. Ne le zato, ker je trenutno zelo aktualna tema ustanavljanje slovenske vesoljske agencije; tudi ne le zato, ker so na pobudo Dragana Živadinova lani v Vitanjah uredili Noordungovo spominsko sobo. Predvsem zato, ker bo 22. decembra minilo 115 let od Noordungovega rojstva. Dokumentarec bo več kot aktualen tudi naslednje leto. Tedaj bomo zaznamovali okroglo obletnico od prelomnega trenutka, ko je Herman Potočnik kot prvi izdelal načrte za orbitalne vesoljske postaje in satelite. To je bilo leta 1928, leto kasneje pa je njegovo znanstveno več kot minirevolucijo svetu predstavila knjižica Problem vožnje po vesolju, ki jo je izdala berlinska založba Schmidt.

Vesoljska odiseja s Hermanom Potočnikom
V knjigi predstavljeni model postaje je bil pozneje osnova za oblikovanje vesoljskih postaj v številnih znanstvenofantastičnih filmih. Seveda tudi v filmu Odiseja v vesolju (2001: A Space Odissey) režiserja Stanleya Kubricka, za katero je scenarij prispeval nad Noordungom navdušeni Arthur C. Clarke in ki jo je - kako "prikladno"! - v svojo marčevsko retrospektivo Stanleyja Kubricka uvrstila tudi Slovenska kinoteka. Arthur C. Clarke je pravzaprav duhovni sin Hermana Potočnika. Leta 1945 je namreč objavil znanstveni članek, v katerem je tedaj še neobstoječe geostacionarne satelite razglasil za idealno "orodje" za izvajanje brezžične komunikacije na dolge razdalje.

V tokratnem dokumentarcu Clarke ne bo spregovoril. Pöschlu pa je k sodelovanju uspelo prepričati Vojka Kogeja, ustanovitelja Vesoljske tiskovne agencije, umetnika Dragana Živadinova, ki ga oseba Hermana Potočnika že več kot dve desetletji spremlja in navdihuje pri njegovih umetniških podvigih, novinarja Aca Pasternjaka, ki je pri nas kot prvi začel razkrivati Noordungovo podobo, ter umetnostnega zgodovinarja in publicista Sandija Sitarja.