"V vsakem izmed nas živi več obrazov in samo vprašanje naključja ali situacije, v katero si rojen, determinira to, kakšen boš," je izhodišče, iz katerega je scenarist in režiser Peter Bratuša izpeljal idejo za nanizanko Življenja Tomaža Kajzerja, ki tematizira vprašanja identitete in stopa v stik s trenutnim družbenim tukaj in zdaj. Povedano drugače: kakšni bi bili, če bi izživeli vse naše različne želje, na ključnih življenjskih razpotjih ubrali ne samo ene, ampak obe ponujeni poti? Če bi bili enkrat dobrotniki, drugič morilci, tretjič šarmerji ali pa nori znanstveniki? Prvi del nove nanizanke bo na to skušal odgovarjati v torek, na silvestrovo, ob 20.00 na 1. programu TV Slovenija.

"Tomaž Kajzer", ki ga v vsakem izmed šestih 50-minutnih delov igra Matija Vastl, je ena in ista oseba v različnih življenjskih zgodbah, ki se odvijajo tako kot življenje samo: nepredvidljivo in z nepričakovanimi zasuki. Včasih se za našega protagonista vse konča srečno, spet drugič ne. Enkrat je učitelj golfa, drugič izterjevalec dolgov, slaven oglaševalec ali vrhunski kuhar.

Ko na drugem koncu sveta metulj zamahne s krili ...
Čeprav imajo "Kajzerji" med seboj različne kariere, družine in življenjske izkušnje, pa jih druži individualen pogled na svet, brezkompromisno sledenje lastnemu prepričanju o tem, kaj je prav in kaj narobe (pa čeprav jih to v nekaterih situacijah pripelje v navzkrižje z zakonom). Eden izmed močnih elementov vseh zgodb je tudi pojav naključnosti. Lahko naključnost analiziramo, jo lahko kakor koli predvidimo? "Kadar poskušam razložiti, zakaj se Tomaž Kajzer spreminja, rečem, da zato, ker je nekega dne, ko je stopil iz hiše, zavil na levo in ne na desno," to pojasni režiser.

Kajzerja tako lahko "beremo" kot posameznika ali pa kot metaforo za Slovenca, kot pripomni strokovnjak za marketing in komuniciranje, Miro Kline (pred serijo se namreč v uvodu, ki spominja na apokrifna pričevanja o Gnarls Barkleyju, o Kajzerju izrečejo "resnični" strokovnjaki z njegovih področij, od kuharja Janeza Bratoža pa do psihologa Gorazda Mrevljeta). Ali, z besedami samega protejskega Kajzerja, v katerih odmeva Jean-Luc Godard in njegov Do zadnjega diha: "Hočem postati nesmrten in potem umreti."

V igralski zasedbi z Matijo Vastlom, Katarino Čas, Primožem Pirnatom in Aljažem Jovanovićem na čelu nastopijo še Ula Furlan, Lotos Vincenc Šparovec, Nataša Barbara Gračner, Jerica Mrzel, Jonas Žnidaršič, Ivo Ban, Igor Žužek, Boris Kerč, Vladimir Jurc, Dario Varga, Peter Boštjančič, Aljoša Bagola, Nina Valič, Aljaž Tepina, Alenka Tetičkovič, Pia Korbar, Tanja Dimitrievska, Primož Petkovšek - Petko, Aljoša Kovačič, Tjaša Železnik in Maja Martina Merljak.

V prvem delu, v katerem je "naš" Kajzer finančni revizor za veliko multinacionalko, se zdi, da bi njegovo življenje - dobra služba, ljubeča žena, dve hčerki in vsakodnevni trening teka - težko bilo bolj utečeno in zadovoljno. Valovi se pojavijo v obliki sošolca iz osnovnošolskih dni, Strmeckega (Lotos Vincenc Šparovec), ki ga s Tomažem očitno veže nekoliko skrivnostna, morda celo transgresivna skupna preteklost (tako vsaj sklepamo po fotografiji obeh petnajstletnikov, preoblečenih v ženski ...). Kmalu je Strmecki za Tomažem na vsakem koraku in zdi se, da se je celo dokopal do bremenilnih dokazov, s katerimi ga namerava izsiljevati ...

Tom Ripley po slovensko
Življenja Tomaža Kajzerja je sicer tovrstni režijski prvenec Petra Bratuše, sicer znanega direktorja fotografije (Babica gre na jug, Gipsy Eyes), režiserja oglasov in videospotov ter ustvarjalca sodobnih kuharskih oddaj (Desetka, Ljubezen skozi želodec, Zabeljeno po ameriško, Ana kuha). Celotna izkušnja je bila zanj, kot je po premieri povedal v klepetu z Mišo Molk, "kot vsakodnevna 12-urna tlaka v rudniku, ampak obenem pa tudi, kot da bi vsak dan imel rojstni dan". Njegov Kajzer je, kar je pomemben vsebinski namig, ime dobil po slavnem protagonistu romana Patricie Highsmith, Nadarjeni gospod Ripley.