Vaša ocena: 
Ocena 2,8 od 21 glasov
Ocenite to novico!
"Prepričan sem, da je to pošten, komunikativen film z dovolj emocij, "jugo" humorja in s humanim sporočilom, ki v kino prihaja ob pravem času", o svojem tretjem celovečercu pravi Andrej Košak.
Od 8. novembra dalje bo Stanje šoka na sporedu domačih kinematografov.
Ljubljana, leta 1986. Ob praznovanju 1. maja dobi skromen, priden (skratka, tipično "slovenski") kovinostrugar Peter Zmazek (Martin Marion) naziv "samoupravljavca leta", za nagrado pa družbeno stanovanje na Fužinah. Od silnega šoka ob dobri novici Peter na mestu samem pade v nekakšno komo - in to stanje "stanje šoka" ga neodzivnega na posteljo priklene za celo desetletje.
Stanje šoka, ki je po Outsiderju in Zvenenju v glavi tretji celovečerni film Andreja Košaka, je svojo slavnostno premiero dobil že na letošnjem festivalu slovenskega filma v Portorožu, kjer je sicer edino vidnejšo nagrado za film dobil Martin Marion - in sicer za "impresivno in neobremenjeno pojavnost" v vlogi glavnega junaka.
Marion, ki trenutno živi v Berlinu, deluje tudi kot glasbenik, tekstopisec, mojster improvizacije in pantomime. Šolal se je v ZDA na American Academy of Dramatic Arts v Pasadeni, na losangeleški University of Southern California in na gledališkem konservatoriju v Denverju. (zanimiv podatek je, da se je čez Atlantik na šolanje podal po tem, ko na AGRFT v Ljubljani ni bil sprejet. S Košakom sta sodelovala že pri njegovem kratkem filmu Dot com (2007).
Nazaj k zapletu:
Medtem ko Peter v psihiatrični ustanovi sanja svoj komunistični raj, nekdanja skupna država razpade (z balkansko vojno "obračunamo" jedrnato: "Je bilo veliko mrtvih?" - "Ful."), hkrati pa se čakanja nanj naveliča tudi njegova žena. Peter se zbudi v trenutku, ko se njegova žena Marica (Urška Hlebec) poroči z njegovim najboljšim prijateljem Jovom (Nikola Kojo); pravzaprav uspe - presenetljivo okretno, glede na to, da je deset let ležal v postelji - v svojem delovnem kombinezonu prihlačati še celo na njuno veselico (in s tem povzročiti še eno porcijo vsesplošnega, tokrat ne tako trajnega omedlevanja).
Navdih pri "Zbogom, Lenin"?
V nakazanem tonu se tako dalje razpleta grenko-sladka komedija zmešnjav in soočenja s sodobnim svetom, v katerem prevladujejo prej neznana tehnologija, sumljivi poslovneži in novodobni politiki. Kot je dejal Košak, je z vlogo ustanovitelja Slovenske radikalne stranke, ki ga igra Primož Petkovšek, hotel prikazati primitivizem skrajno desničarskih politikov.
Film, ki bi se mu po našem mnenju dalo očitati dobro mero grobo poenostavljenega, črno-belega ideološkega karikiranja, je po režiserjevih besedah žanrsko umeščen nekje med komedijo in melodramo, vendar pa Košak ni želel, da bi bila glavna vloga nekakšna karikatura. "Mislim, da sem naredil relevanten film, ki govori o situaciji v Sloveniji danes, ko se vsi od filozofov do političnih strank sprašujejo, kako naprej, kako to družbo urediti." Po njegovi oceni kritiki verjetno filma ne bodo najbolje sprejeli, vendar verjame, da je naredil pošten, komunikativen film z dovolj emocij, jugohomorja in s humanim sporočilom.
Po njegovih besedah smo v Sloveniji dve desetletji gledali pravnike in ekonomiste, ki so govorili o pravni državi in ekonomskem razcvetu, vendar danes vidimo, da je Slovenija znotraj ekonomsko gnila, pravne države ni oziroma sta dve. Zato je prepričan, da film prihaja ob pravem času, da postavi relevantna vprašanja in težko temo prikaže na lahkoten način.
Sad mednarodnega sodelovanja
Kot je pojasnil producent Daniel Hočevar, je Slovenski filmski center prispeval 780.000 evrov, ostali slovenski koproducenti še približno 400.000 evrov, skoraj 800.000 evrov pa so prispevali mednarodni koproducenti iz Srbije, Makedonije, BiH-a in sklad Euroimages. Film bo prikazan v vseh koprodukcijskih državah, želja pa so gostovanja na festivalih in v drugih državah.
Znanstvena fantastika ... ali bližnja prihodnost?
In v kakšen svet bi se Košak zbudil, če bi zdaj "zaspal" za deset let? "Verjetno bi bil to film o bioloških in genskih spremembah, verjetno bodo imeli vsi vgrajene čipe".
Imate prav, seveda, veliko k vsemu pripomorejo scenaristi in režiserji, je res.
Ampak še vedno so potem tukaj neki ljudje v nekih komisijah, ki o vsem skupaj odločajo.
In ti nosijo največji del odgovornosti. Po mojem.
Seveda ni nič narobe z jugoviči v naših filmih.
Bi se pa jaz malo zamislila in trezno pomislila v koliko srbskih, hrvaških, bosanskih, črnogorskih in makedonskih filmih sem videla kakega slovenskega igralca/ko. Mislim v zadnjem času.
Jaz filma Košakovega nikakor ne črnim, še manj pa ga črnim v naprej, ne da bi si ga sploh ogledala, še najmanj pa ga črnim zaradi jugo igralcev v njem.
Pa tudi ne morem si kaj, da ne zapišem, da bi si z veseljem ogledala tudi kak "čisto čist" slovenski filma, brez Severin in ostalih jugovičev.
Ko že omenjate Avstro-Ogrsko: se vi zavedate zakaj mi ne zmoremo posneti filma iz tistih časov? Ker so nam 45 let tupili v glave bratstvo i jedinstvo in Titeja.
O Avstro-Ogrski pa o generalu Maistru, na primer, smo bolj malo slišali, se spomnite?!?
Česa se lahko sramujemo, oz česa bi se morali sramovati glede koministične juge bo slej ko prej pokazal (prinesel) čas, če bo le svoboda v naši državi. Čas, ko bodo še zadnji komunisti končno pomrli naravne smrti, novokomponovani komunisti pa ne bodo imeli več moči in oblasti.
Kar pa zadeva zgodovino: veste, Slovenke in Slovenci smo bili vsaj 45 let dobesedno prikrajšani za realno zgodovino in bili smo ves navedeni čas futrani z zgodovino, katero so nam pisali krvavoročni komunistični zmagovalci, ki so si jo spisali, to našo kvazi zgodovino, čisto po svoji meri. Pa bo prišel čas, ko bodo na plano dobesedno privrele najrazličnejše zgodbe, krute in malo manjm krute, ki bodo lahko dobra osnova za premislek in tudi za kak nov scenarij, ki bo verodostojnejši od kakšne samosebinamenske fikcije.
Me pa moti, da se poskušajo očrniti filmi zgolj po tem, da v njem nastopajo junaki iz cele bivše države, ne le iz Slovenije. Tako stališče lahko razumemo povsem narobe: mar naj snemamo zgolj nacionalno "čiste" filme, samo s slovenskimi junaki? Tega se ne da spreminjati za nazaj, tako kot nekateri dandanes poskušajo z zgodovino (in svojo vlogo v njej) pa tudi ne vem, zakaj bi to bilo treba. Bili smo del neke državne skupnosti, kot smo bili pred tem del neke druge (Avstro-Ogrska) in nimamo se če sramovat.
Ne verjamem tudi, da so tega krivi zgolj producenti - verjetno imajo kaj s tem tudi ustvarjalci: scenaristi, režiserji?
Kar se pa tiče jugovičev v filmih, jaz ne vem ali pozabljate, a vendarle so jugoviči nekakšen sestavni del našega življenja in življenja v Sloveniji. Navsezadnje smo bili v skupni drzavi 70 let, pri nas jih pa živi dobršen del, tako da če želite prikazati življenje v Sloveniji danes, v 90ih ali 80ih, so oni sestavni del tega. pač tko je, sploh pa če film govori o življenju v mestih.
bomo pogledal pa potem komentiral.
Da pa v SLO filmu ne moremo brez jugovičev, hja, to je pa seveda drugo vprašanje.
Žalostno, da ne moremo, žalostno.
Tistega lepega dne = nobenega jugoviča
Ne joči Peter = nobenega jugoviča
Na svoji zemlji = nobenega jugoviča
Dobri stari pianino = nobenega jugoviča
To so gadi = nobenega jugoviča
Sreča na vrvici = nobenega jugoviča
Poletje v školjki = nobenega jugoviča
Moj ata, socialistični kulak = nobenega jugoviča
Cvetje v jeseni = nobenega jugoviča
Vesna = nobenega jugoviča
Ne čakaj na maj = nobenega jugoviča,
pa smo vse filme drli gledat in jih še danes z velikanskim veseljem gledamo, pa čeprav smo jih že 100x videli.
SLO filmski producenti so skupaj s komisijami (njih članicami ali člani) v največji meri soodgovorni za SLO filmske budalaštine jugo tipa.
Pika.
Ampak, kot sem zapisala: najprej ogled, potem šele ocena.
Seveda lahko nekdo najde dlako v jajcu, če jo išče, ampak kaj veliko izvirnosti v filmskih zgodbah po celem svetu ni že zadnjih 100 let.
Slovenski davkoplačevalski denar bi se moral uporabljati za krepitev slovenskega filma, slovenske kulture, slovenskih sanj in še kaj.
Tako pa z integracijo vsaj enega balkanca v vsak slo film razmetujemo z denarjem, kvarimo samozavest ljudem in uničujemo sanje, ki bi morale biti spodbujene iz strani denarja, ki je last vseh državljanov.
Če ne bo slo filmski sklad krepil slovenske kulture in zavesti, ne vem kdo jo bo. Balkanci je niso, je ne in je ne bodo. In če snemajo filme z balkansko tematiko je jasno, da je cilj brisanje narodovih spominov in nalaganje oziroma kopiranje vzorcev v glave ljudi iz kakšnih drugih dežel.
Temu je potrebno narediti konec. Pozitivni slovenski film, ki se odvija v sedanjosti, če že za prihodnost nimajo ideje...
Valiant, bravo !
Izjemno lepo napisan.
V 25 im letima ko sam u Sloveniji nisam našo ovako super komentar. Pa ti si car !
To ja stalno govorim: Slovensko kulturo in zavest. To majstore.
In če še dodamo, da film prihaja v kinomatografe manj kot en mesec pred volitvami.
Naključje?
Tako pa z integracijo vsaj enega balkanca v vsak slo film razmetujemo z denarjem, kvarimo samozavest ljudem in uničujemo sanje, ki bi morale biti spodbujene iz strani denarja, ki je last vseh državljanov.
Če ne bo slo filmski sklad krepil slovenske kulture in zavesti, ne vem kdo jo bo. Balkanci je niso, je ne in je ne bodo. In če snemajo filme z balkansko tematiko je jasno, da je cilj brisanje narodovih spominov in nalaganje oziroma kopiranje vzorcev v glave ljudi iz kakšnih drugih dežel.
Temu je potrebno narediti konec. Pozitivni slovenski film, ki se odvija v sedanjosti, če že za prihodnost nimajo ideje...
In potem imajo ti rentarski filmoklepci še muda, da nonstop jamrajo, kako se pri nas kao nič ne snema in država kobajagi nima posluha za filmsko produkcijo...Ob vsem tem razmetavanju proračunskega denarja postane jasno, zakaj v Sloveniji praktično ni režiserja (z redkimi izjemami), ki bi znal narediti zares gledljiv in kvaliteten film, ki bi ga gledalci z veseljem gledali - preprosto zato, ker jim ni treba; gledalcev in denarja od vstopnic oni sploh ne potrebujejo, ker ves potrebni denar dobijo direktno iz proračuna, od vseh davkoplačevalcev.
Na teh straneh lahko pogosto zasledimo pavšalno pljuvanje po ameriških filmih in holivoodski produkciji. No, za moje pojme je večina holivoodskih filmov v vseh pogledih (zgodba, gledljivost, dialogi, prepričljivost igre, itd.) svetlobna leta pred katerimkoli slovenskim, predvsem pa so narejeni s privatnim denarjem producentov - ki s tem prevzemajo tveganje izgube ali dobička - ne pa z neprostovljnimi prispevki kalifornijskih davkoplačevalcev.
Kot je pojasnil producent Daniel Hočevar, je Slovenski filmski center prispeval 780.000 evrov, ostali slovenski koproducenti še približno 400.000 evrov
He he he a ni zabavno prebirati takšne citate tako skupaj. Včasih so skušali vsaj bolje zakamuflirati,...
Kje je tukaj izvirnost isto kot v politiki novi obrazi.
Se tudi strinjam," Zbogom Lenin" igra na isto karto.
Skratka nič kaj izvirno se ne sliši ta zgodba.