Leta 2002 so arheologi pod vodstvom Antona Veluščka med čiščenjem drenažnega jarka na Stari gmajni pri Vrhniki odkrili najprej jesenovo kolo in nato še zraven pripadajočo hrastovo os. Raziskave so pokazale, da je kolo staro kar 5.200 let, da se mu je uspelo tako dolgo upirati času, pa se moramo zahvaliti stalni prepojenosti barjanskih zemeljskih plasti z vodo. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Leta 2002 so arheologi pod vodstvom Antona Veluščka med čiščenjem drenažnega jarka na Stari gmajni pri Vrhniki odkrili najprej jesenovo kolo in nato še zraven pripadajočo hrastovo os. Raziskave so pokazale, da je kolo staro kar 5.200 let, da se mu je uspelo tako dolgo upirati času, pa se moramo zahvaliti stalni prepojenosti barjanskih zemeljskih plasti z vodo. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Polurni dokumentarni film v središče postavlja najstarejše leseno kolo na svetu, ki so ga našli na Ljubljanskem barju, in ponuja razmislek o enem najpomembnejših izumov človeške civilizacije; o kolesu kot gibalu tehnološkega razvoja, o korenitih spremembah, ki jih lahko prinese tako revolucionaren izum, kot je kolo, o razumevanju in preseganju prostora in časa. Na prvem programu si ga lahko ogledate v soboto, 22. februarja, ob 21.45.

Kaj bo "kolo" našega tisočletja?
Prazgodovinsko kolo je pravzaprav izhodišče za razmislek o napredku, o možnostih človekove domišljije in ustvarjalnosti, pa tudi o razsežnostih časa in prostora. V prepletu pogledov arheologinje, digitalnega stratega, raziskovalca novih tehnologij, kulturnega sociologa, fizika in poznavalca vesoljskih tehnologij 5.200 let staro kolo izziva tudi z vprašanjem, kako so revolucionarni izumi zavrteli svet. In na kakšno odisejado se bo človek še podal? Bodo na Voyagerja čez pet tisočletij gledali podobno?

Scenarij, po katerem je film režiral Marko Kočevar, je spisala Maja Bahar, gotovo zanimiv podatek pa je tudi, da sta glasbo zanj napisala duo Silence, verjetno za umetniške projekte najbolj iskana glasbenika pri nas.