Teleoperaterji menijo, da gre zgolj za nov prikrit davek, ki bo prizadel tehnološki razvoj države,  predlogu pa očitajo tudi protiustavnost. Foto: BoBo
Teleoperaterji menijo, da gre zgolj za nov prikrit davek, ki bo prizadel tehnološki razvoj države, predlogu pa očitajo tudi protiustavnost. Foto: BoBo
Operaterji poudarjajo, da niso neposredni ponudniki vsebin, temveč zgolj ponudniki žičnega ali brezžičnega dostopa. Foto: BoBo

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, operaterji "ostro nasprotujejo trenutnemu predlogu zakona, ki kljub obljubam vlade in zavezam koalicijske pogodbe, da ne bo novih obremenitev za gospodarstvo, uvaja obvezno dajatev za slovensko kinematografijo". V okviru javne razprave, ki se zaključuje danes, so Amis, Simobil, T-2, Telekom Slovenije in Tušmobil ministrstvu za kulturo posredovali svoje pripombe na predlog zakona.

Opozarjajo, da gre pri prispevku za "prikrit davek", namenjen financiranju slovenskega avdiovizualnega centra, ki bo nadomestil dosedanji filmski sklad. Prispevek naj bi se odmerjal pavšalno v višini 0,8 odstotka prihodkov iz storitev, ki omogočajo prenos televizijskih in avdiovizualnih signalov, kar po trenutnem zapisu predloga zakona vključuje tudi internet. Plačevali naj bi ga vsi vsi slovenski telekomunikacijski in kabelski operaterji.

Uporabnikom "dostavljajo" le dostop, ne pa tudi konkretnih vsebin
Operaterji poudarjajo, da je tovrstna obdavčitev netransparentna in neutemeljena, saj operaterji niso neposredni ponudniki vsebin, temveč zgolj ponudniki žičnega ali brezžičnega dostopa.

"Operaterji so zavezani k spoštovanju nevtralnosti interneta, kar pomeni, da nimajo in ne smejo imeti nadzora nad vsebino, ki se pretaka po spletu. Zato tudi ne morejo vedeti, koliko slovenskih filmov si dejansko pogledajo uporabniki prek spleta, razen v primeru videa na zahtevo," so zapisali.

Preveliko finančno breme
Prepričani so, da bo uvedba prispevka prekomerno posegla v gospodarstvo in bo imela dolgoročne posledice tudi za tehnološki razvoj države. Do leta 2020 bo po ocenah ministrstva v posodobitev telekomunikacijske infrastrukture treba vložiti med 400 in 500 milijonov evrov, glavnino tega zneska pa bo ponovno nosila telekomunikacijska panoga, ki je že sedaj med bolj obremenjenimi v državi, so zapisali.

Obenem opozarjajo, da mehanizmi za spodbujanje avdiovizualne produkcije že obstajajo, s sprejemom zakona pa bi lahko avtorji ustvarjalci, v nekaterih primerih pa celo imetniki pravic, prejemali kar štirikratne spodbude. Prepričani so tudi, da je predlagani zakon protiustaven - kršil naj bi kar pet členov ustave.