Peter Bogdanovich je sin priseljencev, ki sta se v ZDA zatekla pred nacizmom: oče je bil srbski umetnik, mati pa avstrijska Judinja. Foto: AP
Peter Bogdanovich je sin priseljencev, ki sta se v ZDA zatekla pred nacizmom: oče je bil srbski umetnik, mati pa avstrijska Judinja. Foto: AP

Hollywoodski režiser in igralec srbskega rodu Peter Bogdanovich se je 30. julija 1939 rodil v Kingstonu v ameriški zvezni državi New York. Njegov oče je bil slikar Borislav Bogdanovich (1899–1970), mati Herma pa je bila avstrijska Judinja.

Peter Bogdanovich leta 1974. Foto: AP
Peter Bogdanovich leta 1974. Foto: AP

Začetki v gledališču in ob pisanju o filmu
Sprva se je ukvarjal z gledališčem ter pisal kritike in razprave o filmu. Leta 1968 je posnel avtorski nizkoproračunski film Tarče, ki ga je v celoti ustvaril sam.

Prvi večji uspeh, ki še danes zaznamuje njegovo kariero, je dosegel leta 1971 s filmom Zadnja predstava, v katerem sta v glavnih vlogah nastopila Jeff Bridges in Cybill Shepherd. Film, v katerem je predstavil provincialno moralo in socialne spremembe v teksaškem mestu, mu je prinesel dve oskarjevski nominaciji.

Med Bogdanovichevimi pomembnejšimi filmi so še Papirnati mesec (1973), Zakaj te očka pušča samo? (1972), Kino za groš (1976), Dan, ko so se vsi smejali (1981), Maska (1985) in Zaljubljeni popotnik (1990).

Sveži dokumentarec tudi na puljskem festivalu
Na letošnjem 66. puljskem mednarodnem filmskem festivalu so prikazali njegov dokumentarec o velikanu nemega filma Busterju Keatonu The Great Buster, med njegovimi novejšimi filmi pa je tudi komična drama Takšna pač je izpred petih let.

Bogdanovich je v karieri imel tudi več kot 50 igralskih vlog. Nazadnje ga je bilo mogoče gledati tudi v lani premierno predstavljenem dokončanem zadnjem filmu ameriškega režiserja in producenta Orsona Wellsa z naslovom The Other Side of the Wind, zaigral pa je tudi v lanskem trilerju Michaela Chrisoulakisa z naslovom Los Angeles Overnight.

Eno osrednjih imen novega Hollywooda
Bogdanovich, ki velja za enega ključnih ustvarjalcev filmov t. i. novega Hollywooda, je za svoje delo prejel številne nagrade, med njimi leta 2012 tudi zlati pečat Jugoslovanske kinoteke za izjemen prispevek k sedmi umetnosti. Takrat je tudi obiskal domovino svojega očeta. Kljub vsem lovorikam pa v njegovem naboru vsaj za zdaj še ni oskarja.