Vaša ocena: 
Ocena 3,1 od 8 glasov
Ocenite to novico!
Na ministrstvu za kulturo so predstavili osnutek zakona o Slovenskem filmskem centru, ki ga je treba razumeti predvsem kot poskus "zdinamiziranja" filmskega področja.
Tako je namen zakona opisal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko, ki je še poudaril, da osnutka zakona ne gre razumeti kot sanacije obstoječega stanja na filmskem skladu. Bistveno pri novem zakonu, s katerim se delovna skupina ukvarja leto dni, je, da vložek države v film ne bi bil več razumljen kot investicija, temveč kot subvencija. S tem država ne bi bila več udeleženka pri dobičku, saj ne bi imela več statusa producenta. Subvencionirala bi lahko največ do 50 odstotkov filma, izjema so mladinski in nizkoproračunski filmi. Med zadnje sodijo filmi s proračunom 700.000 evrov.
Po Pelkovih besedah so kot temeljni partnerji v osnutku zakona pripoznani neodvisni producenti, kar se bo pokazalo tudi po finančni plati. S producentskim deležem naj bi bili po novem zakonu bolj motivirani za sklepanje koprodukcije in udeleževanje evropskih razpisov.
Nacionalna in komercialna TV kot partnerki pri filmskih zgodbah
Ključno vlogo pri Slovenskem filmskem centru bodo imeli profesionalci. V nadzornem svetu bi sedeli trije predstavniki vlade, dva iz reprezentativnih združenj in dva iz TV-hiš. Prav nacionalna in največja komercialna slovenska televizija naj bi po novem zakonu postali vidni partnerki pri filmskih zgodbah. Zakon o slovenskem filmskem centru je ekipa namreč pripravila v sinergiji z zakonom o RTV in zakonom o medijih.
Ni plačil brez dokazil
Pri oblikovanju osnutka so upoštevali tudi priporočila Računskega sodišča, da se ne bi ponovil scenarij filmskega sklada, ki se pogosto vrti okoli tožb, zato - ni plačil brez dokazil. Temeljno vodilo osnutka novega zakona je, da bi filmski center deloval bolj okretno.
Vprašanje statusa
Zagata je nastala pri statusu, saj po novih merilih Slovenski filmski center ne more biti javni zavod ali agencija. Lahko bi bil sicer vrnjen pod okrilje ministrstva za kulturo. Odločili so se, da bo center vendarle deloval kot javni sklad, a brez namenskega premoženja v vrednosti 30 milijonov evrov.
'Politika ne bo več vdirala v film'
Neodvisna producentka Dunja Klemenc je nad osnutkom zakona navdušena. Meni, da bo takšen zakon nudil gotovost, saj je v njem vse jasno zapisano in vzpodbuja delo producentov. Politika ne bo več vdirala v film, zagotovljene so dobre razmere za koprodukcije, je še prepričana Klemenčeva.
Zakon primerljiv z danskim, britanskim, hrvaškim in slovaškim
Kot je še poudaril Stojan Pelko, je zakon mišljen kot reševanje prihodnosti slovenskega filma, ne zgolj kot trenutna sanacija. Novi zakon bi bil primerljiv s tistimi, ki ga imajo za filmsko področje Danska, Velika Britanija, Hrvaška, Slovaška in nekatere druge dežele.
Javna razprava o osnutku bo potekala še ta mesec, aprila naj bi bil zakon poslan v DZ. Sprejem zakona pričakuje Pelko še pred parlamentarnimi počitnicami, saj bo od avgusta status Filmskega sklada RS pod vprašajem.
