Sicer ne nujno med pet najljubših, na vsak način pa med priljubljene, je režiser, ki ponovno uživa pohvalne kritike, uvrstil nekaj dobro znanih vojnih filmov. Ob tem pa dveh filmov ni poznal, dokler ni začel priprav na Neslavne barabe. "Ko govorim o vseh teh različnih filmih, nimam v mislih zbirke tankov in velikih bitk. Čeprav so mi tudi te stvari pri srcu, me bolj zanimajo tiste različice vojne, ki pripovedujejo zgodbe," je povedal Tarantino.

Na Tarantinov seznam so se uvrstili: Veliki beg (The Great Escape) Johna Strurgesa iz leta 1963, Umazanih dvanajst (The Dirty Dozen) Roberta Aldricha iz leta 1967, Pet grobov do Kaira (Five Graves to Cairo) Billyja Wilderja iz leta 1943, Nocoj napademo Calais (Tonight We Raid Calais) Johna Brahma iz leta 1943 in Akcija v Arabiji (Action in Arabia) Leonida Moguya iz leta 1944.

Najbolj zabaven film o II. svetovni vojni
Po režiserjevih besedah je Veliki beg njegov najljubši vojni film: "To je eden najbolj zabavnih filmov, kar jih je bilo kdaj koli narejenih, prav tako je bil eden od preskusnih kamnov in ciljev za Neslavne barabe ... Narediti film o II. svetovni vojni, ki bo zgolj zabaven, ki ga bo užitek gledati." Film pripoveduje o množičnem begu zavezniških vojnih ujetnikov iz nacističnega taborišča, v katerem so nastopili Steve McQueen, James Garner, Richard Attenborough, James Coburn, Charles Bronson in Donald Pleasence.

Presežen podžanr
Umazanih dvanajst pa je pristen primerek tistih filmov, ki pripovedujejo o posamezniku na misiji in navdihnil pa tudi Tarantinove barabe. Lee Marvin, Ernest Borgnine, Charles Bronson, Jim Brown, John Cassavetes, Donald Sutherland in Telly Savalas so zaporniki, ki jim je dana še eno priložnost v enoti zavezniških komandosov. Če nič drugega, si je film zaslužil mesto na Tarantinovem seznamu že samo z zvezdniško zasedbo, kot je povedal sam režiser.

Pri tem pa je še dodal, da je pri snemanju sicer sledil Umazanim, na trenutke je celo rekel, da želi posneti svojih Umazanih dvanajst oziroma film takšnega podžanra, a je potem ugotovil, da želi posneti nekaj večjega in dražjega, kot omogoča prav ta določen podžanr.

Fantastična zgodovinska nedoslednost
Deset let pred filmom Stalag 17 je Wilder posnel Pet grobov za Kairo, v katerem je opisal zgodbo britanskega obveščevalca (Franchot Tone) in ženske (Anne Baxter), ki mu pomaga uiti iz hotela v puščavi, kjer je feldmaršal Erwin Rommel (Erich von Stroheim) postavil svoj štab. "To je ena mojih najljubših vojnih zgodb," je dejal Tarantino. "Billy Wilder in koscenarist Charles Brackett sta napisala svojo zgodbo, ki ne sledi zgodovinskim dejstvom. Ne gre za kredibilno verzijo Rommela, je pa vseeno fantastična."

Trk Britanca s Francozi
Nocoj napademo Calais je avanturistični film, v katerem je John Sutton odigral lik britanskega obveščevalca Geoffreyja Carterja, ki načrtuje uničenje tovarne streliva pod upravo nacistov v Franciji. V Franciji se je Carter zatekel k družini kmeta Bonnarda (Lee J. Cobb), čigar hči Odette krivi Britance za padec Francije. Scenarij je napisal Waldo Salt (Polnočni kavboj) in zanj prejel oskarja, film pa je Tarantino odkril med pripravami. Zanj pravi, da je fantastičen in da ga je takoj vzljubil. "Nekaj sekvenc resnično spominja na moderno filmsko pripoved. Zgodbe Salt, ki ga štejejo za očeta modernega scenarističnega pisanja, ne pripoveduje na klasičen način."

Srhljivka in Bližnji vzhod
Akcijo v Arabiji (Action in Arabia) je posnel ruski režiser Leonide Moguy. Med vojno je v Hollywoodu posnel nekaj filmov, vključno s to srhljivko, v kateri je blestel George Sanders v vlogi poročevalca na Bližnji vzhodu, ki je ujet v spopad zaveznikov in nacistov za simpatije arabskega sveta. "Še en film, ki sem ga zdaj odkril in vzljubil," je komentiral Tarantino.